| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Simon Gregorcic Pesmi IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
1 4| človeku je zemeljski raj,~Adamova deca v prognanstvu se joče,~ 2 1| s cvetjem je nastlana~In angelji pojo okrog;~Britkost nobena 3 34| rodil,~pri prvi zibelki bedel sem~in zadnjo bom krsto 4 44| priraste zeleneče,~golobček bel se nanj spusti,~na drevu 5 44| vinskem bregu~lepo zeleno v belem snegu,~oj drago oljkovo 6 11| življenja ondi srcu ni.~ ~Ta beli prt je za cvetice~prostrt 7 30| Ko češnjev cvet ti lice belo~tedaj divotno je cvetelo;~ 8 19| grme v pekla prepad!~ ~In bes, ki v srcu tičal je,~celo 9 27| oblako sivih plašč zavita;~Beseda njena -- grom rohneč,~In 10 18| potreti nikdar,~vsode sovražne besneči vihar!~ ~ ~ 11 2| te ne zabimo zdaj.""~ ~In besno okrog zavrte se,~In zlobno 12 2| starček se vleže;~A ura za uro beži,~In sen mu ne stisne oči.~ ~ 13 11| polju diamanti,~po drevju biseri blešče,~potok se v srebro 14 35| delavnico sem zvojo zrl,~ki bitij si rodil brez broja!~Skrivnostno 15 35| prerojevanje,prenavljanje,~iz bitja v bitje presnavljanje,~a 16 44| ponosen se mi zdiš,~stoječ po bitvi na planjavi:~le njega bojni 17 25| se ozko oziram;~U celici bivam nad petdeset let,~Ter duri 18 41| po sveti~si iščejo slave, blaga,~jaz hočem na gori živeti,~ 19 38| prišlo v ta hram,~duhovi le blagi kraljujejo tam,~in božji 20 44| ko hiše, vrte in polje~blagoslavljale pokrope.~Glej pokropljeno 21 20| a delo in trud ti nebo blagoslovi!~ ~ ~ 22 19| in zlati strop~zdraveč, blažeč hiti.~ ~Kjer joka se nesreče 23 44| človeškega rodu~poslala v blažena nebesa~v poroštvo sprave 24 44| med svečami pa spava mož,~bled mož, ogrnjen s plaščem črnim,~ 25 5| Tam solnčne matere rojenci~Blede zaprti v grob teman,~Svetov 26 43| zakaj pa ji danes~obrazek bledi?~ ~Imela je vrtec,~oj vrtec 27 11| diamanti,~po drevju biseri blešče,~potok se v srebro zdi vkovan 28 19| In krog po svetu trop bleščeč,~skoz temo šviga noč,~in 29 11| visi,~pač slika sonca je bleščeča,~a živo sonce to več ni!~ ~ 30 11| Vsa zemlja v mrzli tej bleščobi~pobeljena gomila je,~in 31 27| žuljev pridnih rok!~Ti migni -blisku žar se vpihne,~Le prst zavzdigni -- 32 19| svet, prerojen rod,~kot bložji spev krasan!...~ ~Z višav 33 34| Zdaj cvetje zdaj trnje bodeče~iz mojih ti vzraste poljan,~ 34 20| zvene ti rano?~Prijatelj, ne bodeš za zlom pač mi vzel~resnobe 35 44| cvetočih,~prerok kasnejših dni bodočih,~pozdravljam te,~proslajvljam 36 44| pas -~in drevje to -- kako bogato!~O srečni kmetje, srečna 37 34| njih bol in radost;~zdaj boje in trude zrem tvoje,~in 38 44| otroci, starčki in žene,~z boječim, solznatim očesom~k oblačnim, 39 44| bitvi na planjavi:~le njega bojni grom ni strl,~tovariše je 40 36| moral obsesti.~ ~Zapuščen, bolan zdaj na produ stojiš,~perutco 41 24| ti edina,~ti moja skrb in bolečina,~Bog čuvaj dobrotljivi te,~ 42 36| ptiček, jaz dobro umejem bolest,~ki vbogo srce ti razriva;~ 43 36| tovariš mi zvest~in skupaj bolesti nosiva.~ ~Saj meni so tudi 44 36| Oh, vidim, ni mogla te bolna perut~čez morje široko prenesti,~ 45 44| oljkov gaj.~Skozi okno sonce božje lije~v ta gaj svoj zlati 46 37| so mi nebeško luč oči,~da božjih čud v prirode krili~uživati 47 14| Deve zorne, dečki zali~brali bodo rože te,~v kite bodo 48 28| možak,~strupene se kupe ne brani~sladke se nikdar ne upijani,~ 49 35| grob položi,~češ: rodni brat mu je umrl!~In -- smrti 50 40| srečo uživa sam!~Imaš li, brate, mnogo od nebes,~od bratov 51 44| želeč mu večnega pokoja.~Oj, bratje, ko se to zgodi,~tedaj končava 52 22| jaz solze sem lil.~ ~Zrl bratoljublja sem pokop...~Ko grob se 53 40| srce, odpri roke,~otiraj bratovske solze,~sirota olajšuj gorje.~ 54 14| jo vrzite~po doleh in po bregeh.~ ~Pomlad iz krvi rodila~ 55 5| Vže zimski dan visi nad bregom,~Čez dol besni leden vihar~ 56 18| srdito valovje~rohni ob bregovje;~do neba praši megleni dim,~ 57 38| cerkvice ni več! Zidovi posuti,~brezbožniki, oh, so razdrli jih kruti;~ 58 44| strašno, strašno!~Kdaj ta brezbrežna voda splahne?~Kdaj srd neba 59 37| Mrje mi v ječi srce vbogo,~brezcvetna gine mi mladost,...~pač 60 44| temno nebo,~in krog in krog brezdanja voda,~a rešnega nikjer proda -~ 61 35| smrti nisem vzrl nikjer!~Brezumni svet plakaje toži,~ko pade 62 1| nastlana~In angelji pojo okrog;~Britkost nobena ni ti znana,~Ne teža 63 18| megleni dim,~v obraz mi brizgajo pene~ob skalne stene;~a 64 44| rod~tedaje en sam je nosil brod;~kdo ve, če ta ubeži pokopu?~ 65 35| ki bitij si rodil brez broja!~Skrivnostno snuje roka 66 25| najvišja modrost in krepost:~Brzdati in vladati strasti!~ ~ ~ ~ 67 44| nevihto tudi utolažila,~ki burno hruje med ljudmi,~ki v srcu 68 12| taka:~za rakev naj lipa še čaka!~ ~ ~ 69 42| bridkosti.~ ~Spominja me čarobnih let,~ko bil je v cvetju 70 23| Kedo bi pač se ne zavzel~o čaroviti tej lepoti?~Kako naj duše 71 21| ti.~Si ti! Če res, če cel si mož,~i svoj i njej gospod 72 26| si srce;~Zate nima zemlja cela~Brata ne in ne sestre.~ ~ 73 25| Vozidje se ozko oziram;~U celici bivam nad petdeset let,~ 74 38| tožnost objema srce,~ko cerkve spominja se vrhu gore,~kaj 75 38| SVETIŠČE~ ~Z višave zelene je cerkvica bela~prijazno v dolinski 76 38| tolažbo, ki nima ju svet.~A cerkvice ni več! Zidovi posuti,~brezbožniki, 77 41| ne dam,~in rajši ko krone cesarske~cvetice na glavi imam!~ ~ ~ 78 10| nebom ptičev trop neštet,~po cest gremo mi!~ ~A ptički skozi 79 38| odsevala cvet;~gor romarjev četa je mnoga hitela~po mir, 80 39| dem:~le veselo poj!~Poj, četudi jaz sem nem,~stari znanec 81 35| duha okove v grob položi,~češ: rodni brat mu je umrl!~ 82 2| Saj vedno smo bile ti v čisli,~Kaj zdaj nam odmičeš oko,~ 83 42| voko mi gledi!~ ~Pogled ti čist, oko mirno,~v njem seva 84 36| dišeče in sadje zlato~visi od citronove veje.~ ~Moj ptiček, jaz 85 4| IZGUBLJENI RAJ~ ~Izgubljen človeku je zemeljski raj,~Adamova 86 17| oči,~da zabi žalostno srce~človeške zmote in gorje!~ ~ ~ ~ 87 44| z oljčnega drevesa~so od človeškega rodu~poslala v blažena nebesa~ 88 44| malemu le tropu.~Ves rešen človeški rod~tedaje en sam je nosil 89 19| to je zemlje vzvišan god,~človeštva zlati dan!~Prenovljen svet, 90 41| sreča, tu mir je doma.~ ~Za čredico krotko popeval~bom pesemce 91 31| glavi,~ogrnjen jaz pa v črn talar.~ ~Kedo pa naju bolj 92 44| bled mož, ogrnjen s plaščem črnim,~ki s trakom je našit srebrni;~ 93 12| mene še kmalu denite,~pa v črno zemljo zakopljite."~ ~Dekletce 94 23| njih modrosti ni umel,~ter črte svoje je narisal.~ ~Tak 95 37| nebeško luč oči,~da božjih čud v prirode krili~uživati 96 12| tretji tesar,~primeri se čudna mu stvar:~glej, rakev se 97 23| Kako naj duše čut vesel~o čudu tem se ne poloti?~ ~In vendar, 98 23| pisal svoja dela,~naš govor čul si prek poljan,~tu pesem 99 35| pa ko jaz na sveti~imel čutiti in trpeti,~med dvomi, zmotami 100 20| veselje se tudi poloti!~Ne čutiš -- naj srca ne vara te čut~ 101 29| Ljubezni vso sladkost~sem čuval ko skrivnost -~naj tiho 102 42| nekdanje dni,~v presrečno dobo cveta -~o zlata, zlata leta!~ ~ ~ 103 30| lice belo~tedaj divotno je cvetelo;~a ustne kakor češnjev sad~ 104 41| roki,~za trakom pa šopek cvetic,~ko kralj po planini visoki~ 105 20| pisan ti cvet.~Po poljskih cveticah te žive cvetice~Spremljajo 106 10| Pomladni cvet odeva svet,~tako cvetimo mi;~Pod nebom ptičev trop 107 14| Pomlad iz krvi rodila~cvetke tisočere bo~ter prijazno 108 16| stopil on pred njo.~ ~"Daj mi cvetko, dete zalo,~da na prsi jo 109 30| rdele,~čarobno so žarele!~Oj cvetla je tedaj pomlad...~Iz cvetja 110 37| brati~s teh velikih trat na cvetni jug.~ ~Z ognjenim jeklom 111 16| poveša,~vene obraz, prej cvetoč,~nekaj nje srce pogreša,~ 112 43| rosno nje oko?~ ~Sinoči cvetoča,~rudeča ko kri,~zakaj pa 113 20| ŽIVLJENJE NI PRAZNIK~ ~Cvetočega lica, cvetočih še let~zdaj 114 12| seboj~mi hčerko v naročju cvetočem -~zibelko stesati ji hočem"~ ~ 115 44| O ne! Dih božjo toploto dahne~in voda gine, pada, sahne,~ 116 19| prst njegovih iz daljnjih dalj~jo dvigne do neba.~ ~ ~ 117 36| predrago sirota strmiš~v daljavo čez morsko planjavo.~ ~Pač 118 19| nasmehlja~iz prst njegovih iz daljnjih dalj~jo dvigne do neba.~ ~ ~ 119 41| ovčarske~za žezlo kraljevo ne dam,~in rajši ko krone cesarske~ 120 38| prižgana,~ni nična svetloba jim dana.~Ne svetega nič še ni prišlo 121 34| mej?~Počiti nikjer mi ni dano,~od vekov drvim vse naprej!~ ~ 122 38| ne verne molitve glasovi.~Darilca, darov in darilnikov ni,~ 123 38| glasovi.~Darilca, darov in darilnikov ni,~svetilnikov več in kropilnikov 124 43| vrtec,~oj vrtec krasan,~ko davi je vstala,~bil cvet je obran.~ ~ 125 42| v njem leskeče~odsev že davne sreče.~ ~Budi spomine mi 126 44| ljuba ti~ljudem si že iz davnih dni.~Naš rod se je ves bil 127 12| tesarske zvene~in trske od debel lete -~dva prva sta delo 128 4| je zemeljski raj,~Adamova deca v prognanstvu se joče,~In 129 14| hčere bo.~ ~Deve zorne, dečki zali~brali bodo rože te,~ 130 23| prostran si ti, ravan!~Naš ded tu pisal svoja dela,~naš 131 2| nekdanji smo dnovi,~In tvoja dejanja s seboj~Pripeljemo v vas 132 16| kaj ne poje več tako?~ ~Deklica glavo poveša,~vene obraz, 133 15| svit trepeče,~trepeče v deklici srce,~želeče pa in koprneče~ 134 12| pogovore čuje le te,~pri delavcih mladih se ustavi,~tesarju 135 20| življenje,~življenje naj bode ti delaven dan!~Od zore do mraka rosan 136 1| Sedaj trenotke sreče jasne~Deli nebeški ti vladar,~zdaj 137 6| moj,~Če tudi tvoje sreče~Delil ne bom s teboj!~ ~ ~ 138 44| bile,~bi blagoslov in mir delile!~Da, oljkove mladike te~ 139 12| lipe se zvrnejo v prah,~med delom tesar pa tesarja~zaupno 140 39| Kaj ti, drobni ptiček, dem:~le veselo poj!~Poj, četudi 141 25| Pa v duri počutkov jih deni.~ ~Odprto navadno uho in 142 12| njo,~k njim mene še kmalu denite,~pa v črno zemljo zakopljite."~ ~ 143 14| svoje nežne hčere bo.~ ~Deve zorne, dečki zali~brali 144 44| prej oblak~na polja ulije dež krotak. -~O, da bi ti, mladika 145 36| žal,~ki splule so v južne dežele?~ ~Oh, vidim, ni mogla te 146 30| golobinje,~prav ko nebo po dežju sinje,~ti smrtni angel je 147 11| letni dan.~ ~Iskre po polju diamanti,~po drevju biseri blešče,~ 148 44| Bog na veke se jezi?~O ne! Dih božjo toploto dahne~in voda 149 31| zakaj, zakaj?~Nek duh je dihnil neprijazen~in ločena sva 150 7| žalno,~kdaj sonce zlato dine ti?~O, da z močjo in srečo 151 27| sinke, hčerke mlade,~In divja bol, skrbi strašne~Očetu 152 1| pretresa,~Razganja srca divji boj;~Nad zibko jasna so 153 34| nebeških svetov;~zrl prvo njih divno migljanje~in gledal razpad 154 30| cvet ti lice belo~tedaj divotno je cvetelo;~a ustne kakor 155 36| družicam se smeje,~kjer cvetje dišeče in sadje zlato~visi od citronove 156 15| dno vode.~ ~In glej, iz dna valov pozdravi~jo znan, 157 31| v življenju pomladanskih dneh,~brezmejno,oh, sva srečna 158 12| Tesarji trije še pred dnem~napravljajo se k lipam trem,~ 159 15| koprneče~očesci upre na dno vode.~ ~In glej, iz dna 160 42| so vrata,~proč, proč je doba zlata.~ ~Pa če zaprt je 161 11| zalila je:~ ~Podoba žive naše dobe~si ti, oj jasni zimski dan,~ 162 23| tujcev zdaj lastnina.~ ~Dobi se včasi pergamen:~nanj 163 2| Zgubljeno na veke je spanje,~Dobljeno pekoče spoznanje:~Narhujša 164 42| nekdanje dni,~v presrečno dobo cveta -~o zlata, zlata leta!~ ~ ~ 165 22| pokopali so...~- oh, to dočakal sem! -~na grobu tam plesali 166 37| sinji zrak,~čez hrib in dol-gorje siroti -~ne nosi več me 167 35| poženo peroti,~ki jih iz dola solz in zmot~razvije na 168 14| kakor seme jo vrzite~po doleh in po bregeh.~ ~Pomlad iz 169 41| bom pesemce svoje sladke,~dolincem glasno razodeval,~kar polni 170 38| cerkvica bela~prijazno v dolinski odsevala cvet;~gor romarjev 171 10| glasno žgoleč:~mi svetla tla domača zdaj~pustili smo trpeč.~ ~ ~ 172 5| nočne ječe,~Da gleda vsaj domači raj!~ ~In zlato solnce, 173 10| ptjičji rod se vraša zdaj,~domov, glasno žgoleč:~mi svetla 174 15| iskal.~ ~Kdaj srečno moje bo domovje?~Rešitve njemu le še ni?~ 175 3| sreči,~Goreče išči drugim jo doseči,~Živeti vrli mož ne sme 176 25| pa še usta srčno,~Nikjer dovolitve ne prosi.~ ~Odprto srce 177 22| mi~srce ne joče še.~ ~Še drage moje Bog živi,~in zahvaljujem 178 35| duhteči roži,~ko iz med dragih mu kater~duha okove v grob 179 44| zeleno v belem snegu,~oj drago oljkovo drevo,~pozdravljam 180 44| že sili, sili v pas -~in drevje to -- kako bogato!~O srečni 181 11| Iskre po polju diamanti,~po drevju biseri blešče,~potok se 182 44| golobček bel se nanj spusti,~na drevu kljuva, kljuva, pika,~in 183 27| čuje;~Vihar strašan~Čez drn in strn grme prihruje,~Ledeno 184 39| mrjem pod teboj.~ ~Kaj ti, drobni ptiček, dem:~le veselo poj!~ 185 37| izbral si gosto je drevo,~in drobno gnezdo skrbno spleta,~da 186 1| ko porasteš, dete zalo,~Drugače bode mnogokaj;~Da bi le 187 3| svoji sreči,~Goreče išči drugim jo doseči,~Živeti vrli mož 188 36| perutco pobešaš krvavo,~za družbo predrago sirota strmiš~v 189 36| kjer sonce toplo~sestricam, družicam se smeje,~kjer cvetje dišeče 190 20| Spremljajo kot ženina mlade družice.~In svatov prijateljskih 191 37| izgublja se vzdihljaj.~ ~Z družico drug tam prosto leta,~izbral 192 12| Kaj pravim ti, mladi drvar,~ne teši si rakve nikar;~ 193 25| tihota,~Tam zunaj vrvenje, drvenje ljudi~Tu notri je sveta 194 34| nikjer mi ni dano,~od vekov drvim vse naprej!~ ~Jaz videl 195 44| ko me boš kropila!~Pred duhom vidim nizko sobo,~a v sobi 196 19| Kot jasni vtrinki trop duhov~spusti se v solzni dol,~ 197 35| plakaje toži,~ko pade cvet duhteči roži,~ko iz med dragih mu 198 39| Le zeleni, senčni gaj,~duhti nad menoj;~jaz kot list 199 35| ječo strl,~ne bom umrl!~No duhu poženo peroti,~ki jih iz 200 23| čaroviti tej lepoti?~Kako naj duše čut vesel~o čudu tem se 201 11| lepota, ki tu seva,~mrtva se duši moji zdi;~kjer cvetja ni 202 12| in trske od debel lete -~dva prva sta delo končala,~kar 203 12| postelja pirna se zdi...~Ko dvajseti dan je napočil,~tesar se 204 44| in sveti dim se k nebu dviga,~in glej, preteči prej oblak~ 205 19| njegovih iz daljnjih dalj~jo dvigne do neba.~ ~ ~ 206 35| imel čutiti in trpeti,~med dvomi, zmotami viseti -~človeka -- 207 36| ZAOSTALI PTIČ~ ~In ti si edini še tukaj ostal,~oj ptiček, 208 44| rešen človeški rod~tedaje en sam je nosil brod;~kdo ve, 209 28| upijani,~no vedno ostane enak,~in vedno ohrani~si pokoj 210 37| vzeli ste prostost.~ ~A enega mi vzeli niste,~pa mi ne 211 35| Tebi hitel bo naproti,~da enkrat tvoj obraz bi zrl,~da zrl 212 35| vem.~ti sam si gospodar!~A eno te prositi smem:~iz praha 213 19| zlobe duh,~zavisti kleti gad~in srd, krivica in napuh~ 214 18| stalna,~in jaz se na robu ne ganem,~viharju kljubujem, ostanem!~ 215 37| bom ogreval,~in sebi bom gladil gorje!~ ~ ~ ~ 216 5| Stotisoč tam trobentic piska~Glasan pozdrav domu v nebo!~ ~ ~ 217 37| pesmi so srebrnočiste,~to je glasov nebeški dar.~ ~Samotno v 218 11| mrtev in hladan!~ ~Po glavah svetlo je in jasno,~a v 219 42| če zaprt je sreče raj,~da gledam vanj, se zdi mi, vsaj,~ko 220 42| k meni sedi,~oko voko mi gledi!~ ~Pogled ti čist, oko mirno,~ 221 31| sva srečna bila;~ljudem pa glupim le v zasmeh!~ ~Čemu li toliko 222 37| samotar,~nikar ne bodem gnezda pletel,~gojil mladičev nikedar.~ ~ 223 37| gosto je drevo,~in drobno gnezdo skrbno spleta,~da spal bi 224 19| Oj, to je zemlje vzvišan god,~človeštva zlati dan!~Prenovljen 225 14| tisočere bo~ter prijazno mi gojila~svoje nežne hčere bo.~ ~ 226 3| vsako dobro delo.~O, da srce gojilo bi vsekdar~Ta sveti žar, 227 11| molčite nič;~saj tudi v golem grmu včasi~zapoje kak samoten 228 44| se bo nam svet.~Na te iz golih tam grmičev~zaletava roj 229 44| Kako je pač vladar vesel,~goloba z vejico sprejel!~To vejo 230 44| drevo priraste zeleneče,~golobček bel se nanj spusti,~na drevu 231 30| kdaj li sad?~Oči te jasne, golobinje,~prav ko nebo po dežju sinje,~ 232 11| mrzli tej bleščobi~pobeljena gomila je,~in meni na tem splošnem 233 22| očeh,~ki se ji smejete?~ ~Gomile z roso to kropim,~ki vre 234 27| In njen pogled je -blisk goreč.~Besede grom in blisk očesa~ 235 12| nade sladke,~umrla ljubezen goreča,~umrla življenja je sreča.~ ~ 236 3| Ta sveti žar, naj živo bi gorelo,~Enako kresu vedno ti plamtelo,~ 237 32| lijo grenke solze,~v nebo gorke prošnje!~O, le klečite, 238 21| cel si mož,~i svoj i njej gospod ti boš.~Usode ni,~usoda 239 25| njej um gospodar,~A čut gospodinja ti bodi;~Počutki so vrata, 240 3| njem -- nebeški je žar,~Gospodu žrtva -- vsako dobro delo.~ 241 17| luč svetlo,~oj padi, padi gosti mrak,~prinesi srcu mir sladak.~ ~ 242 37| tam prosto leta,~izbral si gosto je drevo,~in drobno gnezdo 243 23| tu pisal svoja dela,~naš govor čul si prek poljan,~tu pesem 244 12| zakopljite."~ ~Dekletce po gori grede,~pogovore čuje le te,~pri 245 31| Saj sva se ljubila se brez greha!~Tako li ljubi vaših mnog?~ ~ 246 19| sonca sije zdaj,~ljubezni greje žar,~in cvet je zopetcvetni 247 10| ptičev trop neštet,~po cest gremo mi!~ ~A ptički skozi jasni 248 29| ker dobro, dobro vem,~da grenkih solz prikriti~ne mogel bi 249 22| na grobu tam plesali so,~grenko jaz plakal sem.~ ~Radost 250 44| čez vrte, trate, njive,~grmeč grozno, preteč strašno.~ 251 44| svet.~Na te iz golih tam grmičev~zaletava roj nam zvestih 252 11| molčite nič;~saj tudi v golem grmu včasi~zapoje kak samoten 253 29| na tihem pa po tebi~do groba bom solzil!~ ~ ~ 254 22| mlad~obleko žalno to,~na grobe vzorov, sanj in nad~solze 255 11| in meni na tem splošnem grobi~bridkost srce zalila je:~ ~ 256 12| krasnega škoda života,~če grobna obda ga temota!~ ~Oj mladi, 257 34| zibelek~in mnogo izkoplje grobov.~ ~ ~ 258 27| trpeče,~Boji vse šibe se grozeče.~Zanesi nam, zanesi Bog,~ 259 27| Otmi nas rev, otmi nadlog!~Grozi sovražnica srdita,~V oblako 260 27| razstopi,~In roka, ki je prej grozila,~Bo blagoslov na nas rodila.~ 261 44| vrte, trate, njive,~grmeč grozno, preteč strašno.~Pred seselsko 262 2| sinovi in hčere~Ti krajšati hčemo večere;~Skrbno si gojil 263 27| strte nade,~Ozre na sinke, hčerke mlade,~In divja bol, skrbi 264 12| tri rojenice s seboj~mi hčerko v naročju cvetočem -~zibelko 265 17| zaklet le v revo, jok in bol,~hinavstva, zmot, trpljenja poln,~sirot 266 25| trka sovraštvo na vrata.~ ~Hinavstvu in podlosti v dušo ne daj,~ 267 35| skrivnostno pot -~kam? Tebi hitel bo naproti,~da enkrat tvoj 268 38| gor romarjev četa je mnoga hitela~po mir, po tolažbo, ki nima 269 19| zlati strop~zdraveč, blažeč hiti.~ ~Kjer joka se nesreče 270 34| mogočni~nevidno nad tabo hitim~zdaj venec ti vjem poročni,~ 271 25| boš živel.~ ~Telo ti je hiša:v njej um gospodar,~A čut 272 19| z lic solze,~kjer najde hišo bolečin,~odnese ji gorje.~ ~ 273 11| svetlobe,~kot ona -- mrtev in hladan!~ ~Po glavah svetlo je in 274 17| Dokler mi siješ, sonce ti,~hladu, miru mi v srcu ni,~mori 275 2| Plašeči ob uri me pozni?~Kaj hoče ta nočni sprevod,~Neznancev 276 18| ne vklanja:~Ti streti me hočeš, potreti nikdar,~vsode sovražne 277 25| Kaj ven in kaj noter ti hodi.~ ~Kar imaš zlata in pa 278 44| spi,~strudila ga je težka hoja.~Moža pa množica ljudi~z 279 12| rakve nikar;~čemu li bi hotel umreti,~ko lice ti v prvem 280 11| spomin krasnejših let,~a budi hrepenenje tudi,~da vrnil bi se spev 281 44| tudi utolažila,~ki burno hruje med ljudmi,~ki v srcu strastno 282 25| Življenja valovje tam zunaj hrumi,~Tu vlada mir in tihota,~ 283 44| mračnim zro nebesom~glasno ihteč,~k Bogu moleč.~A hiše skrbni 284 35| zaprl -~zakaj, veš ti! -~Ko ilnato boš ječo strl,~ne bom umrl!~ 285 41| cesarske~cvetice na glavi imam!~ ~ ~ 286 25| Odprto srce in odprte roke~Imej za trpečega brata;~A trdno 287 35| kedor bi pa ko jaz na sveti~imel čutiti in trpeti,~med dvomi, 288 43| ji danes~obrazek bledi?~ ~Imela je vrtec,~oj vrtec krasan,~ 289 26| si doma,~Tebe noče svet imeti,~Ti ne moreš pa sveta.~ ~ ~ 290 15| usodo~v preročni valih bom iskal.~ ~Kdaj srečno moje bo domovje?~ 291 11| kot je sijalo letni dan.~ ~Iskre po polju diamanti,~po drevju 292 5| Poletni dan na zlatih žarkih~Iskriv na svet je solnčni prah,~ 293 35| si me vstvaril,~duha si iskro mi razžaril,~v oklep prsteni 294 19| razkropi se sončni trop~isreč na vse strani,~pod slamnati 295 19| najboljšem -- skrit,~duh božji ga izbičal je,~poslan nas poblažit.~ ~ 296 37| družico drug tam prosto leta,~izbral si gosto je drevo,~in drobno 297 23| prišel,~on stara slova je izbrisal,~ker njih modrosti ni umel,~ 298 12| še meni oko bi rosilo!"~ ~Izgine dekle za goro,~tesar se 299 17| se, sonce jasno, skrij,~izgini svet izpred oči,~da zabi 300 37| bratov zbor popeva,~tu moj izgublja se vzdihljaj.~ ~Z družico 301 4| IZGUBLJENI RAJ~ ~Izgubljen človeku je zemeljski raj,~ 302 34| izteše zibelek~in mnogo izkoplje grobov.~ ~ ~ 303 38| nebu goreče,~krope jo megle izpod neba roseče,~že trn in osat 304 17| jasno, skrij,~izgini svet izpred oči,~da zabi žalostno srce~ 305 35| resnice!...~To prst pa prsti izroče~in svet ob noč pozabi kraj,~ 306 5| grob teman,~Svetov nebeških izseljenci~Mrjo v nesreči dan na dan.~ ~ 307 34| raznih prinese darov~in mnogo izteše zibelek~in mnogo izkoplje 308 41| drugi okoli po sveti~si iščejo slave, blaga,~jaz hočem 309 3| odpovej se svoji sreči,~Goreče išči drugim jo doseči,~Živeti 310 1| srca divji boj;~Nad zibko jasna so nebesa,~V nedolžnem srci 311 11| sta gozd in plan;~z neba jasneje sonce seva~kot je sijalo 312 35| veš ti! -~Ko ilnato boš ječo strl,~ne bom umrl!~No duhu 313 4| sreče zapravljene kraj~Odpre jej na novo dobrotljivi oče.~ ~ 314 37| cvetni jug.~ ~Z ognjenim jeklom umorili~so mi nebeško luč 315 44| upokoji?~Mar Bog na veke se jezi?~O ne! Dih božjo toploto 316 27| ledenih zvit!~Gorje, če jezna ga zavzdigne,~Če ž njim 317 8| živeči tropi,~oh dušo tre jimje srce:~na grob lijo grenke 318 19| zdraveč, blažeč hiti.~ ~Kjer joka se nesreče sin,~otre mu 319 38| mir, po tolažbo, ki nima ju svet.~A cerkvice ni več! 320 37| teh velikih trat na cvetni jug.~ ~Z ognjenim jeklom umorili~ 321 36| sestrah ni žal,~ki splule so v južne dežele?~ ~Oh, vidim, ni 322 39| srečen si vselej.~ ~Ko si v južni zletel raj,~bil je gaj zelen,~ 323 39| kaj zato,~če umiram jaz?~Ka, če cvetje prelepo~vzel 324 11| golem grmu včasi~zapoje kak samoten ptič!~ ~Ti, cvet 325 35| razvije na skrivnostno pot -~kam? Tebi hitel bo naproti,~ 326 21| usodi,~mož sam svoj bodi!~Karkoli naj se ti zgodi,~usode gospodar 327 44| nekdanjih dni cvetočih,~prerok kasnejših dni bodočih,~pozdravljam 328 35| roži,~ko iz med dragih mu kater~duha okove v grob položi,~ 329 2| Zvijače, krivice, laži,~Katerim roditelj si ti!~ ~Kot zvesti 330 35| podari logu pevko -- ptico,~katerokoli vstvari stvar;~kedor bi 331 40| nesreči biva sam,~a srečen ni, kdor srečo uživa sam!~Imaš li, 332 13| milijone:~vrne li se še kedaj?~ ~A molče zvezdice jasne,~ 333 44| pokvaril,~in modri Bog se je kesal,~da je človeško bitje ustvaril.~ 334 28| zajema~ti v kupo življenja kipeči napoj:~zdaj boli pekla, 335 14| zali~brali bodo rože te,~v kite bodo jih spravljali,~devali 336 16| preden v tuje kraje spem."~ ~Kito cvetja mu je dala,~s cvetjem 337 34| Kraljestvo je moje prostrano,~kje konec njegovih je mej?~Počiti 338 44| zlato,~kako je poln pšenični klas,~pod srp že sili, sili v 339 32| nebo gorke prošnje!~O, le klečite, le molite,~po nepozabnih 340 19| laži in zlobe duh,~zavisti kleti gad~in srd, krivica in napuh~ 341 37| bila moja last;~zdaj ozka kletka me zaklepa,~ko vjel sem 342 37| nebeški dar.~ ~Samotno v kletki bom prepeval,~dokler ne 343 27| otmi nadlog!~Oh, saj te kličemo očeta,~Čuj prošnjo siromaka-kmeta,~ 344 3| bratov sreče njemu sreča klije,~Veselje ljudsko njemu v 345 18| na robu ne ganem,~viharju kljubujem, ostanem!~Ko v steno valovje 346 25| bil samostanu prav veren ključar,~O pozimi, o rani sem uri,~ 347 44| drevesa odleti,~v redčem kljunu zeleni~mu oljkova mladika.~ 348 44| kako bogato!~O srečni kmetje, srečna vas!~Pa oh, -- kaj 349 44| preteč strašno.~Pred seselsko kočico kleče~otroci, starčki in 350 6| Kedo -- li te zaliva,~Komu pač ti si mar,~Cvetica ljubezniva,~ 351 14| dom plamtelo~bode jim do konca dni.~ ~ ~ 352 44| ustvaril.~Zato pa vse ljkudi končal~v pregroznem, splošnem je 353 12| lete -~dva prva sta delo končala,~kar mislila, to sta stesala.~ ~ 354 27| setve vsuje~Oblak teman -~Končan je cvet in sad obran,-~Gorje!~ 355 44| bratje, ko se to zgodi,~tedaj končava pot bo moja~in konec bo 356 44| kakor pred soncem sneg kopni.~In glej, iz vode se sušeče~ 357 15| deklici srce,~želeče pa in koprneče~očesci upre na dno vode.~ ~ 358 10| lete,~legak je tudi njim korak,~a težko je srce.~ ~Saj 359 20| cvetočih še let~zdaj prve korake namenjaš med svet -~nastlali 360 37| krepak.~ ~Ne nosi me log košati,~kjer mnog prebiva zvest 361 16| cvetico malo,~preden v tuje kraje spem."~ ~Kito cvetja mu 362 36| planjavo.~ ~Pač sanjaš o krajih, kjer sonce toplo~sestricam, 363 2| zvesti sinovi in hčere~Ti krajšati hčemo večere;~Skrbno si 364 34| ČAS~ ~Kraljestvo je moje prostrano,~kje konec 365 19| Z višav nadsončnih kraljev kralj~se zemlji nasmehlja~ 366 41| svoje ovčarske~za žezlo kraljevo ne dam,~in rajši ko krone 367 38| ta hram,~duhovi le blagi kraljujejo tam,~in božji krilatec svetišču 368 12| smrt jih prerano ugasi,~in krasnega škoda života,~če grobna 369 42| sreče.~ ~Budi spomine mi krasnih dni,~ko bil sem še kot si 370 20| boja,~saj moško dejanje krepčuje moža,~a pokoj mu zdrave 371 25| bode najvišja modrost in krepost:~Brzdati in vladati strasti!~ ~ ~ ~ 372 25| krivdi ne zlobi nobeni;~Kreposti razmakni srce na stežaj,~ 373 3| naj živo bi gorelo,~Enako kresu vedno ti plamtelo,~Bogu 374 35| svet ob noč pozabi kraj,~krijoč ostanke te.~In ni mi žal! 375 29| kropil,~ljudem solze bom kril,~na tihem pa po tebi~do 376 19| in ven se vpisuje zbor krilat,~kaj bo, kaj bo pač to?~ ~ 377 38| kraljujejo tam,~in božji krilatec svetišču od praga~odganja 378 36| trume vesele?~In nič po krilatih ti sestrah ni žal,~ki splule 379 37| da božjih čud v prirode krili~uživati mi moči ni.~ ~Oko 380 25| podlosti v dušo ne daj,~Ne krivdi ne zlobi nobeni;~Kreposti 381 19| zavisti kleti gad~in srd, krivica in napuh~grme v pekla prepad!~ ~ 382 29| morda še tebe~bi sodil mi krivo.~ ~Srčno sem ljubil te,~ 383 4| stok?~Na delo! Ne nosi mi križema rok!~Povrni se samo v prvotnost 384 41| kraljevo ne dam,~in rajši ko krone cesarske~cvetice na glavi 385 38| le luči na nebu goreče,~krope jo megle izpod neba roseče,~ 386 44| ljudi~z mladiko oljkovo kropi,~želeč mu večnega pokoja.~ 387 44| boš,~če prej ne, ko me boš kropila!~Pred duhom vidim nizko 388 38| darilnikov ni,~svetilnikov več in kropilnikov ni:~žare ji le luči na nebu 389 22| smejete?~ ~Gomile z roso to kropim,~ki vre mi čez obraz,~in 390 44| oblak~na polja ulije dež krotak. -~O, da bi ti, mladika 391 41| mir je doma.~ ~Za čredico krotko popeval~bom pesemce svoje 392 34| bedel sem~in zadnjo bom krsto kropil.~ ~Sezidal sem mesta, 393 36| sredi je poti jo lovec ti krut,~pri bregu si moral obsesti.~ ~ 394 38| brezbožniki, oh, so razdrli jih kruti;~zvonika ni zreti, ni čutil 395 36| stojiš,~perutco pobešaš krvavo,~za družbo predrago sirota 396 28| KUPA ŽIVLJENJA~ ~Pod tabo pekel 397 28| Kedor je možak,~strupene se kupe ne brani~sladke se nikdar 398 28| gori in doli zajema~ti v kupo življenja kipeči napoj:~ 399 20| mraka rosan in potan~ti lajša in slajša človeško trpljenje!~ 400 39| pomlajen.~ ~Meniš pač, da lanski list~dom ti spleta še,~in 401 23| naš raj je tujcev zdaj lastnina.~ ~Dobi se včasi pergamen:~ 402 27| se razdrobi,~Le želi -- led se razstopi,~In roka, ki 403 5| nad bregom,~Čez dol besni leden vihar~In gozd in plan ječi 404 27| bič prikit,~Oj bič iz zrn ledenih zvit!~Gorje, če jezna ga 405 27| drn in strn grme prihruje,~Ledeno zrnje v setve vsuje~Oblak 406 10| jasni zrak,~lahko živo lete,~legak je tudi njim korak,~a težko 407 22| objel,~bridkost je v dušo legla mi,~več nisem bil vesel.~ ~ 408 19| nesoč zemljanom blagoslov~in lek za žal in bol.~ ~In razkropi 409 6| skrb te vzel,~Le rasti v lepem cveti,~Cvetu bom jaz vesel.~ ~ 410 12| ga temota!~ ~Oj mladi, oj lepi tesar,~na rakev ne misli 411 12| je cveti?~ ~O škoda teh lepih oči,~če smrt jih prerano 412 11| modro pne nebo.~ ~A vsa lepota, ki tu seva,~mrtva se duši 413 23| ne zavzel~o čaroviti tej lepoti?~Kako naj duše čut vesel~ 414 38| skrivnostne srce mi potresa,~v lepoto čarobno zamaknjen strmim.~ 415 42| ti nebo,~in meni v njem leskeče~odsev že davne sreče.~ ~ 416 11| sonce seva~kot je sijalo letni dan.~ ~Iskre po polju diamanti,~ 417 12| tretji poročil.~ ~Ob letu spet pojde v goro,~a tesal -- 418 22| ga,~a v grobu mnog mrlič leži,~ki objokujem ga:~ ~Pravico 419 20| ŽIVLJENJE NI PRAZNIK~ ~Cvetočega lica, cvetočih še let~zdaj prve 420 22| prepevali,~a jaz solze sem lil.~ ~Zrl bratoljublja sem 421 12| sodba je taka:~za rakev naj lipa še čaka!~ ~ ~ 422 12| pred dnem~napravljajo se k lipam trem,~in vsak teh tesarjev 423 39| senčni gaj,~kaj bi motil te listič,~suh in mrtev zdaj?~ ~Kaj 424 44| bitje ustvaril.~Zato pa vse ljkudi končal~v pregroznem, splošnem 425 15| pozdravi~jo znan, krasan in ljub obraz,~ki ji z nasmehom 426 44| Proslavljam te! -~Miru podoba ljuba ti~ljudem si že iz davnih 427 12| nimam žene,~otrok ne, ne ljube zveste,~ni treba mi postelje 428 38| neskončnost zemlje in neba~z ljubeznijo sveto in živo obsega!~Stotisoč 429 6| Komu pač ti si mar,~Cvetica ljubezniva,~Pa jaz ti bom vrtnar!~ ~ 430 31| ljubila se brez greha!~Tako li ljubi vaših mnog?~ ~A dan je črni 431 29| sodil mi krivo.~ ~Srčno sem ljubil te,~te ljubim rajnko še;~ 432 43| Sinoči je pela~ko slavček ljubo,~zakaj pa je danes~rosno 433 44| utolažila,~ki burno hruje med ljudmi,~ki v srcu strastno na besni,~ 434 41| pameti zdravi,~za muhe mi ljudske ni mar.~ ~Nikomur tu nisem 435 17| teži spomin~me svojih, ljudskih bolečin.~ ~Le skrij se, 436 3| njemu sreča klije,~Veselje ljudsko njemu v oku sije,~In tuja 437 4| dobrotljivi oče.~ ~Nespametno ljudstvo, čemu -- li tvoj stok?~Na 438 39| kaj je gorje,~kaj obup je ljut.~ ~Radostno, krepko žgoliš~ 439 31| je dihnil neprijazen~in ločena sva vekomaj...~ ~Stopila -- 440 31| solzan;~težko je bilo se ločiti,~a vse solze, ves jok zaman.~ ~ 441 37| vzlet krepak.~ ~Ne nosi me log košati,~kjer mnog prebiva 442 35| vzgoji ti cvetico,~podari logu pevko -- ptico,~katerokoli 443 36| prenesti,~strl sredi je poti jo lovec ti krut,~pri bregu si moral 444 12| rakev bom stesal temno~in ložil bom nadeje v njo,~k njim 445 44| telesno moč,~preganjaš z lučjo temno noč.~Proslavljam te! -~ 446 15| ji namenja moč~ ~Na valih lunih svit trepeče,~trepeče v 447 37| spleta,~da spal bi nežni rod mahko.~ ~A meni svet je ves odcvetel,~ 448 42| ves mi svet~enako vrtu v maji,~ko živel sem ko v raju.~ ~ 449 44| splošnem je potopu,~zanesel malemu le tropu.~Ves rešen človeški 450 38| prostora ni ondi za zlate malike,~se zidale so ga najvišje 451 39| in mrtev zdaj?~ ~Kaj ti mari, če molči~stari znanec tvoj?~ 452 44| štrliš navpik?~Nikakor! Marveč to zelenje~oznanja novo 453 5| se v mah.~ ~Tam solnčne matere rojenci~Blede zaprti v grob 454 44| zdravila,~svetostna nam rodiš mazila,~oživljaš nam telesno moč,~ 455 19| temo šviga noč,~in bliska meč krepko vihteč~razganja teme 456 3| oku sije,~In tuja solza mu meči srce!~ ~ ~ 457 18| bregovje;~do neba praši megleni dim,~v obraz mi brizgajo 458 26| stoji mlado,~Čelo tožno in megleno,~In mokro mu je oko.~ ~Mati 459 1| snivaj sladko v zibki~Ko v mehkem popji mladi cvet.~ ~Saj, 460 34| prostrano,~kje konec njegovih je mej?~Počiti nikjer mi ni dano,~ 461 39| nazaj,~spet je pomlajen.~ ~Meniš pač, da lanski list~dom 462 13| ZVEZDA~ ~Zvezda mila je migljala~in naš rod vodila je;~Lepše 463 34| svetov;~zrl prvo njih divno migljanje~in gledal razpad bom njihov.~ ~ 464 27| vniči žuljev pridnih rok!~Ti migni -blisku žar se vpihne,~Le 465 13| temni gaj;~svetle vprašam milijone:~vrne li se še kedaj?~ ~ 466 16| ograjo vrtno gleda -~mnogo mimo vre ljudi -~deva bleda, 467 12| prva sta delo končala,~kar mislila, to sta stesala.~ ~Ko teše 468 22| Tedaj oblekel sem še mlad~obleko žalno to,~na grobe 469 27| Glej, tam na polji setev mlada,~Živilo naše, naša nada,~ 470 27| drevo,~Glej, nežni cvet na mladem vrti,~Ognjeni sok na vinski 471 12| tako nagovarja:~ ~De prvi, mladenič vesel:~"Te dni bom nevesto 472 37| bodem gnezda pletel,~gojil mladičev nikedar.~ ~Mrje mi v ječi 473 12| čuje le te,~pri delavcih mladih se ustavi,~tesarju pa trtjemu 474 44| Moža pa množica ljudi~z mladiko oljkovo kropi,~želeč mu 475 37| vbogo,~brezcvetna gine mi mladost,...~pač mnogo vzeli ste 476 38| cvet;~gor romarjev četa je mnoga hitela~po mir, po tolažbo, 477 1| dete zalo,~Drugače bode mnogokaj;~Da bi le vedno mi ostalo~ 478 44| ga je težka hoja.~Moža pa množica ljudi~z mladiko oljkovo 479 23| pergamen:~nanj pesmi krasne, modre reke~napisal bil je mož 480 44| je ves bil pokvaril,~in modri Bog se je kesal,~da je človeško 481 25| oblasti,~To bode najvišja modrost in krepost:~Brzdati in vladati 482 23| slova je izbrisal,~ker njih modrosti ni umel,~ter črte svoje 483 29| grenkih solz prikriti~ne mogel bi ljudem.~ ~Ko videl bi 484 34| bridkost.~ ~Kot duh na peruti mogočni~nevidno nad tabo hitim~zdaj 485 30| dekle ti zalo,~življenja mojega pomlad!~Ko češnjev cvet 486 11| ki tu seva,~mrtva se duši moji zdi;~kjer cvetja ni in kjer 487 34| cvetje zdaj trnje bodeče~iz mojih ti vzraste poljan,~popolne, 488 26| Čelo tožno in megleno,~In mokro mu je oko.~ ~Mati mrtva, 489 13| vrne li se še kedaj?~ ~A molče zvezdice jasne,~odgovora 490 39| zdaj?~ ~Kaj ti mari, če molči~stari znanec tvoj?~Srečen 491 11| tožni glasi,~v tej zimi ne molčite nič;~saj tudi v golem grmu 492 44| nebesom~glasno ihteč,~k Bogu moleč.~A hiše skrbni gospodar~ 493 44| nebeški kliče~njegov srčno moleči glas~na oljčne veje in snopiče.~ 494 38| zvonov,~ne petja ne verne molitve glasovi.~Darilca, darov 495 31| solze, ves jok zaman.~ ~In morala sva, oh, narazen,~sam Večni 496 20| kar veleva mu stan,~kar more, to mož je storiti dolžan!~ 497 42| zgubljen moj raj,~ne smem, ne morem vanj nazaj,~zaklenjena so 498 26| Tebe noče svet imeti,~Ti ne moreš pa sveta.~ ~ ~ 499 17| hladu, miru mi v srcu ni,~mori pogled, teži spomin~me svojih, 500 36| sirota strmiš~v daljavo čez morsko planjavo.~ ~Pač sanjaš o