| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Simon Gregorcic Pesmi IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
501 39| skoz senčni gaj,~kaj bi motil te listič,~suh in mrtev 502 2| Pretvarjajo studni obraz,~Da mozeg preleta mu mraz.~ ~In vedno 503 28| usoda sveta! -~Kedor je možak,~strupene se kupe ne brani~ 504 44| solznatim očesom~k oblačnim, mračnim zro nebesom~glasno ihteč,~ 505 44| ta ubeži pokopu?~Nad njim mračno, temno nebo,~in krog in 506 20| delaven dan!~Od zore do mraka rosan in potan~ti lajša 507 17| V MRAKU~ ~Le vtoni, vtoni za goro,~ 508 37| gojil mladičev nikedar.~ ~Mrje mi v ječi srce vbogo,~brezcvetna 509 39| jaz kot list uvel sedaj~mrjem pod teboj.~ ~Kaj ti, drobni 510 5| Svetov nebeških izseljenci~Mrjo v nesreči dan na dan.~ ~ 511 22| zahvaljujem ga,~a v grobu mnog mrlič leži,~ki objokujem ga:~ ~ 512 12| vzrastejo štiri.~ ~To rakev mrtvaška pač ni,~to postelja pirna 513 11| sonce ko pokopana sveča~nad mrtvo stvarnico visi,~pač slika 514 37| ne poči to srce;~vam dušo mrzlo bom ogreval,~in sebi bom 515 44| se že mladi.~In oj, kako mudi rado~na tebi moje se oko! -~ 516 41| živejem po pameti zdravi,~za muhe mi ljudske ni mar.~ ~Nikomur 517 12| tesarjev na rame~sekiro nabrušeno vzame.~ ~Čuj! Glasi že mah 518 27| mlada,~Živilo naše, naša nada,~Pod težo skloneno drevo,~ 519 12| stesal temno~in ložil bom nadeje v njo,~k njim mene še kmalu 520 15| mi razkrilo boš, valovje?~Nadja srce se in -- boji!~ ~ ~ 521 2| nočni sprevod,~Neznancev nadležni prihod?"~ ~"Mi nismo neznani 522 19| spev krasan!...~ ~Z višav nadsončnih kraljev kralj~se zemlji 523 38| najvišje roke,~naslikale notri nadzemeljske slike.~Brezmejno ko Bog 524 38| strmim.~Ko zrem v svetišče nadzemeljsko to,~srce mi neskončno je 525 12| tesar pa tesarja~zaupno tako nagovarja:~ ~De prvi, mladenič vesel:~" 526 44| in kras pustila?~Da živ nagrobni spomenik~iz mrtvih tal štrliš 527 19| v srcu tičal je,~celo v najboljšem -- skrit,~duh božji ga izbičal 528 11| vkovane pa gore.~ ~Kar ti oko najdalje plava,~vse jasno, krasno, 529 19| otre mu z lic solze,~kjer najde hišo bolečin,~odnese ji 530 38| mi prihaja?...~Svetišče najlepše je tvoje srce,~prostora 531 3| ti življenje celo:~Oltar najlepši je -- srca oltar,~Ljubezen 532 25| počutke v oblasti,~To bode najvišja modrost in krepost:~Brzdati 533 38| malike,~se zidale so ga najvišje roke,~naslikale notri nadzemeljske 534 15| potoku rado,~kaj višnja ji namenja moč~ ~Na valih lunih svit 535 20| še let~zdaj prve korake namenjaš med svet -~nastlali na stezo 536 23| pesmi krasne, modre reke~napisal bil je mož učen -~o vredne, 537 12| zdi...~Ko dvajseti dan je napočil,~tesar se je -- tretji poročil.~ ~ 538 28| v kupo življenja kipeči napoj:~zdaj boli pekla, zdaj veselje 539 12| Tesarji trije še pred dnem~napravljajo se k lipam trem,~in vsak 540 34| dano,~od vekov drvim vse naprej!~ ~Jaz videl sem zemlje 541 35| pot -~kam? Tebi hitel bo naproti,~da enkrat tvoj obraz bi 542 19| kleti gad~in srd, krivica in napuh~grme v pekla prepad!~ ~In 543 31| zaman.~ ~In morala sva, oh, narazen,~sam Večni ve zakaj, zakaj?~ 544 2| Dobljeno pekoče spoznanje:~Narhujša je vseh bolečin~Kesanje, 545 23| umel,~ter črte svoje je narisal.~ ~Tak list prostran si 546 12| rojenice s seboj~mi hčerko v naročju cvetočem -~zibelko stesati 547 15| bo val šumljal;~ne svoje, naroda usodo~v preročni valih bom 548 34| sem strl.~ ~Jaz gledal sem narodov roje,~njih boj in njih bol 549 38| zidale so ga najvišje roke,~naslikale notri nadzemeljske slike.~ 550 19| kraljev kralj~se zemlji nasmehlja~iz prst njegovih iz daljnjih 551 15| krasan in ljub obraz,~ki ji z nasmehom sladkim pravi,~da tu je 552 20| korake namenjaš med svet -~nastlali na stezo so pisan ti cvet.~ 553 1| Zibelka s cvetjem je nastlana~In angelji pojo okrog;~Britkost 554 20| slutiš, da cvetje, na stezo nastlano,~le trnje zakriva, da zvene 555 25| počutkov jih deni.~ ~Odprto navadno uho in oko,~A usta zaprta 556 44| spomenik~iz mrtvih tal štrliš navpik?~Nikakor! Marveč to zelenje~ 557 23| grad, tuj ves je kras,~oh, naši so samo -- grobovi!~ ~Zatorej, 558 23| nekdaj je ves ta raj,~očetom našim domovina;~tuj narod tod 559 44| plaščem črnim,~ki s trakom je našit srebrni;~on trdno spi, nevzdramno 560 25| dušo obup jim je trl,~Tu našli so mir in tolažbo,~Za mir 561 4| samo v prvotnost nazaj,~In našlo povsodi prvotni boš raj!~ ~ ~ 562 44| k oblačnim, mračnim zro nebesom~glasno ihteč,~k Bogu moleč.~ 563 37| ognjenim jeklom umorili~so mi nebeško luč oči,~da božjih čud v 564 10| svet,~tako cvetimo mi;~Pod nebom ptičev trop neštet,~po cest 565 30| Bog te sprimi:~zamembe neče smrt nikdar,~zdaj mrtva 566 44| Glej, prišla je oljčna je nedelja,~in polne srčnega veselja~ 567 1| zibko jasna so nebesa,~V nedolžnem srci je pokoj.~ ~Zato le 568 42| Nikar, nikar se me ne boj,~nedolžni, nežni angel moj,~le semkaj 569 13| Lepše nam ta zvezda zala,~nego vse, svetila je.~ ~Toda, 570 16| vene obraz, prej cvetoč,~nekaj nje srce pogreša,~solz ji 571 42| prsih mi topi~zamaknjeno v nekdanje dni,~v presrečno dobo cveta -~ 572 2| neznani duhovi,~Mi tvoji nekdanji smo dnovi,~In tvoja dejanja 573 44| Prijazno oljkovo drevo,~pomnik nekdanjih dni cvetočih,~prerok kasnejših 574 43| Tja doli po polju~pa stopa nekdo,~on cvet je potrgal,~zdaj -- 575 39| poj!~Poj, četudi jaz sem nem,~stari znanec tvoj!~ ~Ti 576 12| pirne,~ni treba zibelke nemirne,~ ~Umrlo je meni srce,~umrle 577 13| dol z neba višave krasne~nemo na vprašalca zro.~ ~Pridi, 578 32| le klečite, le molite,~po nepozabnih vam solzite,~da bode grob 579 31| zakaj?~Nek duh je dihnil neprijazen~in ločena sva vekomaj...~ ~ 580 6| SIROTI~ ~Cvetica nerazvita,~Rastoča vrh planin,~Ti 581 34| vzraste poljan,~popolne, neskaljene sreče~pod soncem ne včaka 582 38| nadzemeljsko to,~srce mi neskončno je polno tako~ko zrl bi 583 38| pač proume ga?~Vesoljno neskončnost zemlje in neba~z ljubeznijo 584 19| spusti se v solzni dol,~nesoč zemljanom blagoslov~in lek 585 4| novo dobrotljivi oče.~ ~Nespametno ljudstvo, čemu -- li tvoj 586 19| blažeč hiti.~ ~Kjer joka se nesreče sin,~otre mu z lic solze,~ 587 17| Povsod sirotam sevaš le,~nesrečen rod ogrevaš le!~ ~Kdo gledal 588 34| Kot duh na peruti mogočni~nevidno nad tabo hitim~zdaj venec 589 27| O NEVIHTI~ ~Zanesi nam, zanesi, Bog,~ 590 44| da bi ti, mladika mila,~nevihto tudi utolažila,~ki burno 591 31| poročenka ti?~Šepeče nek mi duh nevšečen,~da srečen naju nihče ni!~ ~ ~ 592 2| Kaj hoče ta nočni sprevod,~Neznancev nadležni prihod?"~ ~"Mi 593 2| nadležni prihod?"~ ~"Mi nismo neznani duhovi,~Mi tvoji nekdanji 594 10| mi;~Pod nebom ptičev trop neštet,~po cest gremo mi!~ ~A ptički 595 14| prijazno mi gojila~svoje nežne hčere bo.~ ~Deve zorne, 596 38| luči so večni prižgana,~ni nična svetloba jim dana.~Ne svetega 597 31| nevšečen,~da srečen naju nihče ni!~ ~ ~ 598 44| mrtvih tal štrliš navpik?~Nikakor! Marveč to zelenje~oznanja 599 37| gnezda pletel,~gojil mladičev nikedar.~ ~Mrje mi v ječi srce vbogo,~ 600 16| bleda, deva bleda,~njega od nikoder ni!~ ~ ~ 601 41| muhe mi ljudske ni mar.~ ~Nikomur tu nisem na poti,~na poti 602 12| hočem"~ ~A tretji: "Jaz nimam žene,~otrok ne, ne ljube 603 2| nadležni prihod?"~ ~"Mi nismo neznani duhovi,~Mi tvoji 604 44| kropila!~Pred duhom vidim nizko sobo,~a v sobi bledo sveč 605 44| blagoslov nebeški kliče~njegov srčno moleči glas~na oljčne 606 27| njena -- grom rohneč,~In njen pogled je -blisk goreč.~ 607 27| sivih plašč zavita;~Beseda njena -- grom rohneč,~In njen 608 34| migljanje~in gledal razpad bom njihov.~ ~Zemljana jaz slednjega 609 15| sladkim pravi,~da tu je njiju združbe čas!~ ~K potoku 610 44| temnosive~vale čez vrte, trate, njive,~grmeč grozno, preteč strašno.~ 611 44| pokrope.~Glej pokropljeno njivo trato,~kako razvija mi se 612 44| kaj se temni nebo?~Pod njm se megle temnosive~vale 613 35| stalne ni stvari,~a prah noben se ne zgubi.~V delavnico 614 25| daj,~Ne krivdi ne zlobi nobeni;~Kreposti razmakni srce 615 26| Ti tam gori si doma,~Tebe noče svet imeti,~Ti ne moreš 616 5| nazaj,~Če ne, pa vsaj iz nočne ječe,~Da gleda vsaj domači 617 2| uri me pozni?~Kaj hoče ta nočni sprevod,~Neznancev nadležni 618 24| ker ves te svet tepta z nogami,~jaz ljubim tem srčneje 619 12| rakev se širi in širi,~in noge ji vzrastejo štiri.~ ~To 620 44| Odrasle zreš in otročiče,~noseče oljkove snopiče,~če ne, 621 36| zvest~in skupaj bolesti nosiva.~ ~Saj meni so tudi ti doli 622 25| ko vratar,~Kaj ven in kaj noter ti hodi.~ ~Kar imaš zlata 623 44| se bo pomladil svet,~ko nov razvil se bo nam svet.~Na 624 34| včaka zemljan.~ ~O, tudi moj novi oddelek~pač raznih prinese 625 31| ali k sreči, k slavi?-~oba pred božji sva oltar:~s 626 20| moti te cvetje na poti -~to občno veselje se tudi poloti!~ 627 12| škoda života,~če grobna obda ga temota!~ ~Oj mladi, oj 628 28| teboj,~a zemlja visi med obema~in gori in doli zajema~ti 629 22| ubegla mi,~moj duh je mrak objel,~bridkost je v dušo legla 630 38| zmaja.~A meni kaj tožnost objema srce,~ko cerkve spominja 631 22| grobu mnog mrlič leži,~ki objokujem ga:~ ~Pravico v grob so 632 44| boječim, solznatim očesom~k oblačnim, mračnim zro nebesom~glasno 633 27| Grozi sovražnica srdita,~V oblako sivih plašč zavita;~Beseda 634 25| prostost,~Če imaš počutke v oblasti,~To bode najvišja modrost 635 22| nisem bil vesel.~ ~Tedaj oblekel sem še mlad~obleko žalno 636 25| nisem za zdražbo.~ ~Tako jaz obračal sem ključe vsekdar,~Tako 637 43| ko kri,~zakaj pa ji danes~obrazek bledi?~ ~Imela je vrtec,~ 638 2| mu pripode.~ ~"Kedo ste, obrazi prekrasni,~Plašeči ob uri 639 34| spet zjasnim oko ne veselo,~obrišem pekoče solze.~ ~Zdaj cvetje 640 38| ljubeznijo sveto in živo obsega!~Stotisoč svetil na zvezdišču 641 36| krut,~pri bregu si moral obsesti.~ ~Zapuščen, bolan zdaj 642 22| umejete?~Umete roso v teh očeh,~ki se ji smejete?~ ~Gomile 643 15| srce,~želeče pa in koprneče~očesci upre na dno vode.~ ~In glej, 644 40| od bratov ne odvračaj mi očesi!~Duh plemeniti sam bo nosil 645 44| žene,~z boječim, solznatim očesom~k oblačnim, mračnim zro 646 27| nadlog!~Oh, saj te kličemo očeta,~Čuj prošnjo siromaka-kmeta,~ 647 23| bil nekdaj je ves ta raj,~očetom našim domovina;~tuj narod 648 27| divja bol, skrbi strašne~Očetu v srci zabesne -~Gorje ti 649 37| mahko.~ ~A meni svet je ves odcvetel,~zaprt in slep sem samotar,~ 650 34| zemljan.~ ~O, tudi moj novi oddelek~pač raznih prinese darov~ 651 15| ki v njo neba je sklep odet.~ ~Prinagnil bodem se nad 652 38| krilatec svetišču od praga~odganja sovraga! -~Jaz tukaj na 653 11| mrtvaški prt,~ta mrzli svit odgnal je ptice,~kjer še je v cvetju 654 13| A molče zvezdice jasne,~odgovora ne vedo,~dol z neba višave 655 19| višnji Bog:~"Nocoj bo svet odklet,~in konec bode rev, nadlog,~ 656 19| SVETA ODKLETEV~ ~Sen sanja srce moje zlat:~ 657 44| kljuva, pika,~in ko z drevesa odleti,~v redčem kljunu zeleni~ 658 3| in domu žgalo vreden dar!~Odločno odpovej se svoji sreči,~ 659 11| poganja cvetje krasno,~tam ne odmeva spev sladak.~ ~Ti pa, srce, 660 2| ti v čisli,~Kaj zdaj nam odmičeš oko,~Zakaj ti trepeče telo?~ ~ 661 19| kjer najde hišo bolečin,~odnese ji gorje.~ ~In krog po svetu 662 2| glej, o polnočni se uri~Odpahnejo v sobico duri,~In studne 663 25| nad petdeset let,~Ter duri odpiram, zapiram.~ ~In bil samostanu 664 3| žgalo vreden dar!~Odločno odpovej se svoji sreči,~Goreče išči 665 25| mir sem tisočikrat duri odprl,~Nikoli jih nisem za zdražbo.~ ~ 666 25| prosi.~ ~Odprto srce in odprte roke~Imej za trpečega brata;~ 667 44| vrvijo trume v božji hram.~Odrasle zreš in otročiče,~noseče 668 42| in meni v njem leskeče~odsev že davne sreče.~ ~Budi spomine 669 38| bela~prijazno v dolinski odsevala cvet;~gor romarjev četa 670 40| mnogo od nebes,~od bratov ne odvračaj mi očesi!~Duh plemeniti 671 37| trat na cvetni jug.~ ~Z ognjenim jeklom umorili~so mi nebeško 672 16| ji potok lije vroč.~ ~Čez ograjo vrtno gleda -~mnogo mimo 673 14| srce .~ ~In srce jim bo ogrelo~cvetje, vzraslo iz krvi~ 674 37| srce;~vam dušo mrzlo bom ogreval,~in sebi bom gladil gorje!~ ~ ~ ~ 675 17| sirotam sevaš le,~nesrečen rod ogrevaš le!~ ~Kdo gledal bi ta hrib 676 22| čez obraz,~in plašč, ki se ogrinjam ž njim,~po ranjkih nosim 677 28| vedno ostane enak,~in vedno ohrani~si pokoj sladak!~ ~ ~ 678 35| si iskro mi razžaril,~v oklep prsteni jo zaprl -~zakaj, 679 44| zdi se oljkov gaj.~Skozi okno sonce božje lije~v ta gaj 680 41| goro se glasi.~ ~Naj drugi okoli po sveti~si iščejo slave, 681 35| med dragih mu kater~duha okove v grob položi,~češ: rodni 682 3| Veselje ljudsko njemu v oku sije,~In tuja solza mu meči 683 40| bratovske solze,~sirota olajšuj gorje.~Kedor pa srečo vživa 684 44| tudi nam!~Glej, prišla je oljčna je nedelja,~in polne srčnega 685 44| vejico sprejel!~To vejo z oljčnega drevesa~so od človeškega 686 44| veje in snopiče.~O, naj te oljke, kjer bi bile,~bi blagoslov 687 44| OLJKI~ ~Drevo, rastoče v vinskem 688 44| oljčne vsaj,~svetišče zdi se oljkov gaj.~Skozi okno sonce božje 689 44| redčem kljunu zeleni~mu oljkova mladika.~Kako je pač vladar 690 44| lic in iz očes~skozi senco oljkovih peres.~Pristopi starček 691 36| sluti -~kako jaz po njih omedlevam od tod,~a strte so moje 692 9| kako mi pa je to težko,~li oni tam gori ve samo.~ ~Oj zbogom, 693 26| mu streho da?~ ~Ta sirota osamela~Ti nesrečno si srce;~Zate 694 26| SRCE SIROTA~ ~Osamelo, zapuščeno~Dete tu stoji 695 38| izpod neba roseče,~že trn in osat je prerasek razpad,~po skalah 696 25| vsekdar,~Tako sem u službi osivel;~Ti tudi, predragi mi, bodi 697 37| mi moči ni.~ ~Oko siroti oslepljeni~oko edino je -- spomin,~ 698 43| cvetje je rahlo,~čez noč se ospe;~a žal je še meni~po njem, 699 36| In ti si edini še tukaj ostal,~oj ptiček, od trume vesele?~ 700 16| mu srce,~sama v vrtu je ostala,~on po svetu šel od nje.~ ~ 701 18| ganem,~viharju kljubujem, ostanem!~Ko v steno valovje vsode 702 35| noč pozabi kraj,~krijoč ostanke te.~In ni mi žal! Svet zabi 703 37| sem se v nesrečno past.~ ~Ostrigli, oh, so mi peroti,~da ni 704 40| Odpri srce, odpri roke,~otiraj bratovske solze,~sirota 705 23| in mračan~in solze iz oči otiram.~ ~Naš bil nekdaj je ves 706 44| srečno, srečno!~Ko travnat otok v puščavi~prijazno tukaj 707 19| Kjer joka se nesreče sin,~otre mu z lic solze,~kjer najde 708 44| Pred seselsko kočico kleče~otroci, starčki in žene,~z boječim, 709 44| božji hram.~Odrasle zreš in otročiče,~noseče oljkove snopiče,~ 710 12| tretji: "Jaz nimam žene,~otrok ne, ne ljube zveste,~ni 711 44| bolj še sreče sonce sije~otrokom z lic in iz očes~skozi senco 712 41| srce.~ ~Ne, palice svoje ovčarske~za žezlo kraljevo ne dam,~ 713 41| visoki~pohajam za tropom ovčic.~ ~Saj tukaj na sončni višavi~ 714 37| si bila moja last;~zdaj ozka kletka me zaklepa,~ko vjel 715 25| oziram se v svet,~Vozidje se ozko oziram;~U celici bivam nad 716 44| Nikakor! Marveč to zelenje~oznanja novo nam življenje,~ko spet 717 44| svetostna nam rodiš mazila,~oživljaš nam telesno moč,~preganjaš 718 44| toploto dahne~in voda gine, pada, sahne,~kakor pred soncem 719 35| Brezumni svet plakaje toži,~ko pade cvet duhteči roži,~ko iz 720 41| polni mi srečno srce.~ ~Ne, palice svoje ovčarske~za žezlo 721 41| VESELI PASTIR~ ~Zakrivljeno palico v roki,~za trakom pa šopek 722 41| sam gospodar,~živejem po pameti zdravi,~za muhe mi ljudske 723 44| pod srp že sili, sili v pas -~in drevje to -- kako bogato!~ 724 37| ko vjel sem se v nesrečno past.~ ~Ostrigli, oh, so mi peroti,~ 725 41| VESELI PASTIR~ ~Zakrivljeno palico v roki,~ 726 25| srebra doma,~Raztopi ga v peči ognjeni,~Zlatar naj iz tega 727 6| zapuščena; skrita~Poganjaš sred pečin.~ ~Kedo -- li te zaliva,~ 728 28| KUPA ŽIVLJENJA~ ~Pod tabo pekel in nebo nad teboj,~a zemlja 729 31| li toliko zasmeha?~Čemu peklenski ta porog?~Saj sva se ljubila 730 18| dim,~v obraz mi brizgajo pene~ob skalne stene;~a stena 731 44| očes~skozi senco oljkovih peres.~Pristopi starček sivolas~ 732 23| lastnina.~ ~Dobi se včasi pergamen:~nanj pesmi krasne, modre 733 36| bolan zdaj na produ stojiš,~perutco pobešaš krvavo,~za družbo 734 23| govor čul si prek poljan,~tu pesem naša je živela.~ ~A zdaj 735 41| čredico krotko popeval~bom pesemce svoje sladke,~dolincem glasno 736 16| Rože je na vrtu plela,~pela pesemco glasno,~živo v lice zarudela,~ 737 25| oziram;~U celici bivam nad petdeset let,~Ter duri odpiram, zapiram.~ ~ 738 38| zreti, ni čutil zvonov,~ne petja ne verne molitve glasovi.~ 739 9| zvezde sevajo,~na vasi fantje pevajo,~pojo glasno, pojo glasno,~ 740 35| ti cvetico,~podari logu pevko -- ptico,~katerokoli vstvari 741 44| na drevu kljuva, kljuva, pika,~in ko z drevesa odleti,~ 742 12| mrtvaška pač ni,~to postelja pirna se zdi...~Ko dvajseti dan 743 12| zveste,~ni treba mi postelje pirne,~ni treba zibelke nemirne,~ ~ 744 23| si ti, ravan!~Naš ded tu pisal svoja dela,~naš govor čul 745 20| svet -~nastlali na stezo so pisan ti cvet.~Po poljskih cveticah 746 38| po skalah tam plazi se pisani grad,~in potnika groza obhaja,~ 747 5| Stotisoč tam trobentic piska~Glasan pozdrav domu v nebo!~ ~ ~ 748 27| Ognjeni sok na vinski trti~Plaho ozira se v nebo,~In vse 749 35| vzrl nikjer!~Brezumni svet plakaje toži,~ko pade cvet duhteči 750 22| tam plesali so,~grenko jaz plakal sem.~ ~Radost tedaj je ubegla 751 38| stotisič čutil v tem svetišču plamti,~ob luči so večni prižgana,~ 752 6| Cvetica nerazvita,~Rastoča vrh planin,~Ti zapuščena; skrita~Poganjaš 753 41| šopek cvetic,~ko kralj po planini visoki~pohajam za tropom 754 14| Mojo srčno kri škropite~po planinskih sončnih tleh,~kakor seme 755 11| svetlo!~Krog bela steza se planjava,~nad njo se modro pne nebo.~ ~ 756 44| zdiš,~stoječ po bitvi na planjavi:~le njega bojni grom ni 757 36| strmiš~v daljavo čez morsko planjavo.~ ~Pač sanjaš o krajih, 758 11| gore.~ ~Kar ti oko najdalje plava,~vse jasno, krasno, vse 759 38| prerasek razpad,~po skalah tam plazi se pisani grad,~in potnika 760 2| Kedo ste, obrazi prekrasni,~Plašeči ob uri me pozni?~Kaj hoče 761 20| slajša človeško trpljenje!~Ne plaši se znoja, ne straši se boja,~ 762 40| ne odvračaj mi očesi!~Duh plemeniti sam bo nosil boli,~a sreče 763 2| grozni,~Pošasti ponavljajo ples,~In starček ne stisne očes.~ ~ 764 22| dočakal sem! -~na grobu tam plesali so,~grenko jaz plakal sem.~ ~ 765 37| samotar,~nikar ne bodem gnezda pletel,~gojil mladičev nikedar.~ ~ 766 27| zavzdigne,~Če ž njim po polji plodnem švigne,~Gorje!~Glej, tam 767 11| planjava,~nad njo se modro pne nebo.~ ~A vsa lepota, ki 768 11| zemlja v mrzli tej bleščobi~pobeljena gomila je,~in meni na tem 769 36| na produ stojiš,~perutco pobešaš krvavo,~za družbo predrago 770 19| ga izbičal je,~poslan nas poblažit.~ ~Resnice sonca sije zdaj,~ 771 37| bom prepeval,~dokler ne poči to srce;~vam dušo mrzlo 772 34| kje konec njegovih je mej?~Počiti nikjer mi ni dano,~od vekov 773 25| prava prostost,~Če imaš počutke v oblasti,~To bode najvišja 774 25| čut gospodinja ti bodi;~Počutki so vrata, ti glej ko vratar,~ 775 25| ključe skova,~Pa v duri počutkov jih deni.~ ~Odprto navadno 776 35| praha vzgoji ti cvetico,~podari logu pevko -- ptico,~katerokoli 777 25| na vrata.~ ~Hinavstvu in podlosti v dušo ne daj,~Ne krivdi 778 11| je mraz in mrak;~tam ne poganja cvetje krasno,~tam ne odmeva 779 6| planin,~Ti zapuščena; skrita~Poganjaš sred pečin.~ ~Kedo -- li 780 28| pekla, zdaj veselje neba,~pogosto vse vmes!~Glej, to ti je 781 12| Dekletce po gori grede,~pogovore čuje le te,~pri delavcih 782 22| pri grobu jaz sem bil,~pogrebci so prepevali,~a jaz solze 783 16| prej cvetoč,~nekaj nje srce pogreša,~solz ji potok lije vroč.~ ~ 784 41| kralj po planini visoki~pohajam za tropom ovčic.~ ~Saj tukaj 785 12| poročil.~ ~Ob letu spet pojde v goro,~a tesal -- zibelko 786 36| vbogo srce ti razriva;~pa pojdi z menoj kot tovariš mi zvest~ 787 16| vrta več ne dela,~kaj ne poje več tako?~ ~Deklica glavo 788 33| zvezde svtijo,~na vasi fantje pojejo,~pojo glasno, pojo lepo,~ 789 41| nikdar ne stemne se oči,~in pojem in ukam veselo,~da z gore 790 20| a pokoj mu zdrave moči pokonča,~dejanje ti ljubim, a boj 791 22| Zrl bratoljublja sem pokop...~Ko grob se je zaprl,~ 792 22| bridkosti jaz sem mrl.~ ~Vzore pokopali so...~- oh, to dočakal sem! -~ 793 11| gaj in vrt.~ ~To sonce ko pokopana sveča~nad mrtvo stvarnico 794 44| brod;~kdo ve, če ta ubeži pokopu?~Nad njim mračno, temno 795 38| višin?~Kaj tožnost srce mi pokriva,~kaj solza oko mi zaliva?...~ ~ ~ 796 44| in polje~blagoslavljale pokrope.~Glej pokropljeno njivo 797 44| blagoslavljale pokrope.~Glej pokropljeno njivo trato,~kako razvija 798 44| dni.~Naš rod se je ves bil pokvaril,~in modri Bog se je kesal,~ 799 5| PRIMULA~ ~Poletni dan na zlatih žarkih~Iskriv 800 44| glej, preteči prej oblak~na polja ulije dež krotak. -~O, da 801 44| rodile,~ko hiše, vrte in polje~blagoslavljale pokrope.~ 802 20| stezo so pisan ti cvet.~Po poljskih cveticah te žive cvetice~ 803 44| je oljčna je nedelja,~in polne srčnega veselja~vrvijo trume 804 41| dolincem glasno razodeval,~kar polni mi srečno srce.~ ~Ne, palice 805 38| to,~srce mi neskončno je polno tako~ko zrl bi v odprta 806 2| stisne oči.~ ~In, glej, o polnočni se uri~Odpahnejo v sobico 807 35| kater~duha okove v grob položi,~češ: rodni brat mu je umrl!~ 808 31| sva se ljubila~v življenju pomladanskih dneh,~brezmejno,oh, sva 809 44| življenje,~ko spet se bo pomladil svet,~ko nov razvil se bo 810 39| priplaval si nazaj,~spet je pomlajen.~ ~Meniš pač, da lanski 811 44| Prijazno oljkovo drevo,~pomnik nekdanjih dni cvetočih,~ 812 2| vračajo grozni,~Pošasti ponavljajo ples,~In starček ne stisne 813 44| prijazno tukaj zeleniš;~vojak ponosen se mi zdiš,~stoječ po bitvi 814 18| me se zaganja;~a duh se ponosni ne vklanja:~Ti streti me 815 12| vrhu zelene gore~tri lipe ponosno stoje,~zvečer so še stale 816 37| glasno tam bratov zbor popeva,~tu moj izgublja se vzdihljaj.~ ~ 817 41| doma.~ ~Za čredico krotko popeval~bom pesemce svoje sladke,~ 818 34| mojih ti vzraste poljan,~popolne, neskaljene sreče~pod soncem 819 35| Za novo stvar moj prah porabiš -~za kako? Jaz ne vem.~ti 820 1| popji mladi cvet.~ ~Saj, ko porasteš, dete zalo,~Drugače bode 821 31| bolj je srečen,~jaz ali poročenka ti?~Šepeče nek mi duh nevšečen,~ 822 12| napočil,~tesar se je -- tretji poročil.~ ~Ob letu spet pojde v 823 34| hitim~zdaj venec ti vjem poročni,~a venec mrtvaški za njim.~ ~ 824 31| pred božji sva oltar:~s poročnim vencem ti na glavi,~ogrnjen 825 31| zasmeha?~Čemu peklenski ta porog?~Saj sva se ljubila se brez 826 44| poslala v blažena nebesa~v poroštvo sprave in miru. -~Miru simbol 827 11| mraz ne stre ga in vihar,~poshrani v toplo ga zavetje~kot umen 828 44| drevesa~so od človeškega rodu~poslala v blažena nebesa~v poroštvo 829 19| duh božji ga izbičal je,~poslan nas poblažit.~ ~Resnice 830 33| jim je bridko,~od doma se poslavljamo,~na vojsko se odpravljajo.~ ~ 831 12| rakev mrtvaška pač ni,~to postelja pirna se zdi...~Ko dvajseti 832 12| ljube zveste,~ni treba mi postelje pirne,~ni treba zibelke 833 2| studne pošasti skoz nje~K postelji se mu pripode.~ ~"Kedo ste, 834 20| v življenje je s cvetjem posut?~Ne slutiš, da cvetje, na 835 38| cerkvice ni več! Zidovi posuti,~brezbožniki, oh, so razdrli 836 38| kaj sili mi vedno v spomin~posuto svetišče na vrhu višin?~ 837 20| Od zore do mraka rosan in potan~ti lajša in slajša človeško 838 25| o rani sem uri,~Utrujeni potnik in revež nikdar~Zastonj 839 38| plazi se pisani grad,~in potnika groza obhaja,~ko vidi strupenega 840 44| pregroznem, splošnem je potopu,~zanesel malemu le tropu.~ 841 38| groza skrivnostne srce mi potresa,~v lepoto čarobno zamaknjen 842 18| vklanja:~Ti streti me hočeš, potreti nikdar,~vsode sovražne besneči 843 43| stopa nekdo,~on cvet je potrgal,~zdaj -- uka glasno!~ ~ ~ 844 25| revež nikdar~Zastonj ni potrkal ob duri.~ ~Premnogi, ki 845 23| NA POTUJČENI ZEMLJI~ ~Pozdravljam sončna 846 16| več tako?~ ~Deklica glavo poveša,~vene obraz, prej cvetoč,~ 847 4| Ne nosi mi križema rok!~Povrni se samo v prvotnost nazaj,~ 848 17| čemu, oj sončece zlato?~Povsod sirotam sevaš le,~nesrečen 849 4| prvotnost nazaj,~In našlo povsodi prvotni boš raj!~ ~ ~ 850 35| prsti izroče~in svet ob noč pozabi kraj,~krijoč ostanke te.~ 851 9| nebeški čuvaj te vladar,~ne pozabim te nikdar, nikdar!~ ~ ~ 852 8| spominja se tačas?~Vas, pozabljeni grobovi,~Kjer križ ne kamen 853 5| tam trobentic piska~Glasan pozdrav domu v nebo!~ ~ ~ 854 15| In glej, iz dna valov pozdravi~jo znan, krasan in ljub 855 25| samostanu prav veren ključar,~O pozimi, o rani sem uri,~Utrujeni 856 11| ptič!~ ~Ti, cvet in spev pozimski, budi~ljudem spomin krasnejših 857 35| strl,~ne bom umrl!~No duhu poženo peroti,~ki jih iz dola solz 858 38| božji krilatec svetišču od praga~odganja sovraga! -~Jaz tukaj 859 35| eno te prositi smem:~iz praha vzgoji ti cvetico,~podari 860 25| zakleni!~ ~To bode edino ti prava prostost,~Če imaš počutke 861 22| leži,~ki objokujem ga:~ ~Pravico v grob so devali,~pri grobu 862 12| pa trtjemu pravi:~ ~"Kaj pravim ti, mladi drvar,~ne teši 863 20| prijateljskih radosten trop~praznuje tvoj prvi v življenje ustop.~ 864 18| rohni ob bregovje;~do neba praši megleni dim,~v obraz mi 865 37| me log košati,~kjer mnog prebiva zvest mi drug,~ni moči v 866 16| za spomin cvetico malo,~preden v tuje kraje spem."~ ~Kito 867 36| pobešaš krvavo,~za družbo predrago sirota strmiš~v daljavo 868 44| oživljaš nam telesno moč,~preganjaš z lučjo temno noč.~Proslavljam 869 44| Zato pa vse ljkudi končal~v pregroznem, splošnem je potopu,~zanesel 870 23| svoja dela,~naš govor čul si prek poljan,~tu pesem naša je 871 1| vladar,~zdaj ure ti teko prekrasne,~krasnejših, oh, ne bo nikdar.~ ~ 872 2| pripode.~ ~"Kedo ste, obrazi prekrasni,~Plašeči ob uri me pozni?~ 873 39| umiram jaz?~Ka, če cvetje prelepo~vzel je zimski mraz?~ ~Glej, 874 2| Pretvarjajo studni obraz,~Da mozeg preleta mu mraz.~ ~In vedno ob uri 875 40| srečo vživa sam~naj še solze preliva sam!~ ~ ~ 876 35| videl vedno sem vrtenje,~prelivajoče se življenje,~prerojevanje, 877 25| Zastonj ni potrkal ob duri.~ ~Premnogi, ki dušo obup jim je trl,~ 878 35| življenje,~prerojevanje,prenavljanje,~iz bitja v bitje presnavljanje,~ 879 36| bolna perut~čez morje široko prenesti,~strl sredi je poti jo lovec 880 19| god,~človeštva zlati dan!~Prenovljen svet, prerojen rod,~kot 881 19| krivica in napuh~grme v pekla prepad!~ ~In bes, ki v srcu tičal 882 37| Samotno v kletki bom prepeval,~dokler ne poči to srce;~ 883 22| jaz sem bil,~pogrebci so prepevali,~a jaz solze sem lil.~ ~ 884 11| ti, oj jasni zimski dan,~prepoln kot ona si svetlobe,~kot 885 12| teh lepih oči,~če smrt jih prerano ugasi,~in krasnega škoda 886 38| roseče,~že trn in osat je prerasek razpad,~po skalah tam plazi 887 15| ne svoje, naroda usodo~v preročni valih bom iskal.~ ~Kdaj 888 19| zlati dan!~Prenovljen svet, prerojen rod,~kot bložji spev krasan!...~ ~ 889 35| prelivajoče se življenje,~prerojevanje,prenavljanje,~iz bitja v 890 44| nekdanjih dni cvetočih,~prerok kasnejših dni bodočih,~pozdravljam 891 35| prenavljanje,~iz bitja v bitje presnavljanje,~a smrti nisem vzrl nikjer!~ 892 42| zamaknjeno v nekdanje dni,~v presrečno dobo cveta -~o zlata, zlata 893 35| delavnico sem božjo zrl,~tam prestvarjanje,~a smrti nisem vzrl!...~ 894 44| trate, njive,~grmeč grozno, preteč strašno.~Pred seselsko kočico 895 44| se k nebu dviga,~in glej, preteči prej oblak~na polja ulije 896 2| zlobno mu v lice reže se,~Pretvarjajo studni obraz,~Da mozeg preleta 897 27| in stok,~Ne vniči žuljev pridnih rok!~Ti migni -blisku žar 898 5| In zlato solnce, glej, prigreje,~Odpre snežni se zapah,~ 899 38| gore,~kaj solza v oko mi prihaja?...~Svetišče najlepše je 900 2| sprevod,~Neznancev nadležni prihod?"~ ~"Mi nismo neznani duhovi,~ 901 27| strašan~Čez drn in strn grme prihruje,~Ledeno zrnje v setve vsuje~ 902 20| zakriva, da zvene ti rano?~Prijatelj, ne bodeš za zlom pač mi 903 20| mlade družice.~In svatov prijateljskih radosten trop~praznuje tvoj 904 27| pretresa.~Pod plaščem nosi bič prikit,~Oj bič iz zrn ledenih zvit!~ 905 29| dobro vem,~da grenkih solz prikriti~ne mogel bi ljudem.~ ~Ko 906 12| Ko teše pa tretji tesar,~primeri se čudna mu stvar:~glej, 907 5| PRIMULA~ ~Poletni dan na zlatih 908 15| njo neba je sklep odet.~ ~Prinagnil bodem se nad vodo,~prisluškal, 909 34| novi oddelek~pač raznih prinese darov~in mnogo izteše zibelek~ 910 17| oj padi, padi gosti mrak,~prinesi srcu mir sladak.~ ~Čemu 911 12| prostorno."~ ~De drugi: "Prinesle nocoj~so tri rojenice s 912 2| In tvoja dejanja s seboj~Pripeljemo v vas ti nocoj.~ ~Tu želje 913 39| raj,~bil je gaj zelen,~ko priplaval si nazaj,~spet je pomlajen.~ ~ 914 16| dete zalo,~da na prsi jo pripnem,~za spomin cvetico malo,~ 915 2| skoz nje~K postelji se mu pripode.~ ~"Kedo ste, obrazi prekrasni,~ 916 44| iz vode se sušeče~drevo priraste zeleneče,~golobček bel se 917 37| luč oči,~da božjih čud v prirode krili~uživati mi moči ni.~ ~ 918 15| Prinagnil bodem se nad vodo,~prisluškal, kaj bo val šumljal;~ne 919 5| zapah,~In solnčec stotisoč prismeje~Se tam, kjer mrl je solnčni 920 44| skozi senco oljkovih peres.~Pristopi starček sivolas~in blagoslov 921 31| mnog?~ ~A dan je črni moral priti,~bridkosti dan,oj dan solzan;~ 922 23| A list je tujcu v last prišel,~on stara slova je izbrisal,~ 923 44| simbol si tudi nam!~Glej, prišla je oljčna je nedelja,~in 924 38| dana.~Ne svetega nič še ni prišlo v ta hram,~duhovi le blagi 925 38| plamti,~ob luči so večni prižgana,~ni nična svetloba jim dana.~ 926 36| meni so tudi ti doli le prod,~duh lepše, srečnejše mi 927 44| brezdanja voda,~a rešnega nikjer proda -~strašno, strašno!~Kdaj 928 36| Zapuščen, bolan zdaj na produ stojiš,~perutco pobešaš 929 4| zemeljski raj,~Adamova deca v prognanstvu se joče,~In prosi, naj sreče 930 6| Za blagost ti goreče~Bom prosil, angelj moj,~Če tudi tvoje 931 35| sam si gospodar!~A eno te prositi smem:~iz praha vzgoji ti 932 44| bodočih,~pozdravljam te,~proslajvljam te!~Ti v rane vlivaš nam 933 15| tudi mene,~ko sveto noč proslavlja svet,~tam morda tema se 934 9| bilo jim bridko,~od doma se proslavljajo,~na vojsko se odpravljajo.~ ~ 935 44| preganjaš z lučjo temno noč.~Proslavljam te! -~Miru podoba ljuba 936 9| sončnih jo višin,~planine prost prosti sin.~ ~In zdaj, planine, 937 33| sončnih jo višin~planine proste prosti sin.~ ~In zdaj, planine, 938 37| vzdihljaj.~ ~Z družico drug tam prosto leta,~izbral si gosto je 939 38| najlepše je tvoje srce,~prostora ni ondi za zlate malike,~ 940 12| zorno~zdaj posteljo stešem prostorno."~ ~De drugi: "Prinesle 941 23| svoje je narisal.~ ~Tak list prostran si ti, ravan!~Naš ded tu 942 34| ČAS~ ~Kraljestvo je moje prostrano,~kje konec njegovih je mej?~ 943 11| Ta beli prt je za cvetice~prostrt širok mrtvaški prt,~ta mrzli 944 38| skrivnostno kot on je, kdo pač proume ga?~Vesoljno neskončnost 945 27| saj te kličemo očeta,~Čuj prošnjo siromaka-kmeta,~Sprejmi 946 16| cvetko, dete zalo,~da na prsi jo pripnem,~za spomin cvetico 947 42| njih nebesa.~ ~Srce se v prsih mi topi~zamaknjeno v nekdanje 948 35| iskro mi razžaril,~v oklep prsteni jo zaprl -~zakaj, veš ti! -~ 949 35| in resnice!...~To prst pa prsti izroče~in svet ob noč pozabi 950 12| trske od debel lete -~dva prva sta delo končala,~kar mislila, 951 20| lica, cvetočih še let~zdaj prve korake namenjaš med svet -~ 952 12| hotel umreti,~ko lice ti v prvem je cveti?~ ~O škoda teh 953 34| rojstvo nebeških svetov;~zrl prvo njih divno migljanje~in 954 4| nazaj,~In našlo povsodi prvotni boš raj!~ ~ ~ 955 4| križema rok!~Povrni se samo v prvotnost nazaj,~In našlo povsodi 956 37| UJETEGA PTIČA TOŽBA~ ~Oj, zemlja širna, 957 11| ta mrzli svit odgnal je ptice,~kjer še je v cvetju gaj 958 10| neštet,~po cest gremo mi!~ ~A ptički skozi jasni zrak,~lahko 959 35| cvetico,~podari logu pevko -- ptico,~katerokoli vstvari stvar;~ 960 10| a težko je srce.~ ~Saj ptjičji rod se vraša zdaj,~domov, 961 44| sila~življenja moč in kras pustila?~Da živ nagrobni spomenik~ 962 10| mi svetla tla domača zdaj~pustili smo trpeč.~ ~ ~ 963 44| srečno!~Ko travnat otok v puščavi~prijazno tukaj zeleniš;~ 964 44| žito zlato,~kako je poln pšenični klas,~pod srp že sili, sili 965 20| In svatov prijateljskih radosten trop~praznuje tvoj prvi 966 39| gorje,~kaj obup je ljut.~ ~Radostno, krepko žgoliš~vrh zelenih 967 43| je obran.~ ~Oh, cvetje je rahlo,~čez noč se ospe;~a žal 968 29| sem ljubil te,~te ljubim rajnko še;~a razodel se nisem~ni 969 23| ne poloti?~ ~In vendar, rajska ti ravan,~ko nate se ne 970 23| si kot sen krasan,~podoba rajskega si vrta.~ ~Kedo bi pač se 971 42| maji,~ko živel sem ko v raju.~ ~Zgubljen je, oh, zgubljen 972 41| žezlo kraljevo ne dam,~in rajši ko krone cesarske~cvetice 973 12| tesal -- zibelko tam bo,~o rakvah mu sodba je taka:~za rakev 974 12| mladi drvar,~ne teši si rakve nikar;~čemu li bi hotel 975 12| in vsak teh tesarjev na rame~sekiro nabrušeno vzame.~ ~ 976 44| te,~proslajvljam te!~Ti v rane vlivaš nam zdravila,~svetostna 977 25| veren ključar,~O pozimi, o rani sem uri,~Utrujeni potnik 978 22| ki se ogrinjam ž njim,~po ranjkih nosim jaz.~ ~Umrla ni še 979 20| trnje zakriva, da zvene ti rano?~Prijatelj, ne bodeš za 980 6| bom pod skrb te vzel,~Le rasti v lepem cveti,~Cvetu bom 981 6| SIROTI~ ~Cvetica nerazvita,~Rastoča vrh planin,~Ti zapuščena; 982 44| OLJKI~ ~Drevo, rastoče v vinskem bregu~lepo zeleno 983 38| posuti,~brezbožniki, oh, so razdrli jih kruti;~zvonika ni zreti, 984 27| potihne,~Le veli -- bič se razdrobi,~Le želi -- led se razstopi,~ 985 15| Rešitve njemu le še ni?~Kaj mi razkrilo boš, valovje?~Nadja srce 986 19| lek za žal in bol.~ ~In razkropi se sončni trop~isreč na 987 25| ne zlobi nobeni;~Kreposti razmakni srce na stežaj,~A skrbno 988 34| tudi moj novi oddelek~pač raznih prinese darov~in mnogo izteše 989 29| te ljubim rajnko še;~a razodel se nisem~ni tebi, oj dekle.~ ~ 990 41| sladke,~dolincem glasno razodeval,~kar polni mi srečno srce.~ ~ 991 34| mrtvaški za njim.~ ~S skrbmi razoravam ti čelo~in sejem bridkosti 992 23| ravan,~ki pred menoj si razprostrta!~Ti lepa si kot sen krasan,~ 993 36| bolest,~ki vbogo srce ti razriva;~pa pojdi z menoj kot tovariš 994 15| svet,~tam morda tema se razseže,~ki v njo neba je sklep 995 27| razdrobi,~Le želi -- led se razstopi,~In roka, ki je prej grozila,~ 996 25| zlata in pa srebra doma,~Raztopi ga v peči ognjeni,~Zlatar 997 44| pokropljeno njivo trato,~kako razvija mi se kras!~Kako se ziblje 998 35| jih iz dola solz in zmot~razvije na skrivnostno pot -~kam? 999 35| vstvaril,~duha si iskro mi razžaril,~v oklep prsteni jo zaprl -~ 1000 30| kakor češnjev sad~so se živo rdele,~čarobno so žarele!~Oj cvetla