| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Simon Gregorcic Pesmi IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
1001 44| in ko z drevesa odleti,~v redčem kljunu zeleni~mu oljkova 1002 23| nanj pesmi krasne, modre reke~napisal bil je mož učen -~ 1003 20| bodeš za zlom pač mi vzel~resnobe besede na praznik vesel:~ 1004 20| dolžan!~Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi,~a delo in trud 1005 2| KESANJE~ ~Da zabil bi reve in teže.~Na posteljo starček 1006 25| uri,~Utrujeni potnik in revež nikdar~Zastonj ni potrkal 1007 17| hrib in dol,~zaklet le v revo, jok in bol,~hinavstva, 1008 44| zanesel malemu le tropu.~Ves rešen človeški rod~tedaje en sam 1009 15| srečno moje bo domovje?~Rešitve njemu le še ni?~Kaj mi razkrilo 1010 44| in krog brezdanja voda,~a rešnega nikjer proda -~strašno, 1011 2| se,~In zlobno mu v lice reže se,~Pretvarjajo studni obraz,~ 1012 37| odeva,~oj senčni gaj, moj rijstni raj,~glasno tam bratov zbor 1013 18| ostane stalna,~in jaz se na robu ne ganem,~viharju kljubujem, 1014 44| mladike te~mir bodo in blagost rodile,~ko hiše, vrte in polje~ 1015 2| krivice, laži,~Katerim roditelj si ti!~ ~Kot zvesti sinovi 1016 44| zdravila,~svetostna nam rodiš mazila,~oživljaš nam telesno 1017 35| okove v grob položi,~češ: rodni brat mu je umrl!~In -- smrti 1018 44| drevesa~so od človeškega rodu~poslala v blažena nebesa~ 1019 27| zavita;~Beseda njena -- grom rohneč,~In njen pogled je -blisk 1020 18| pod mano srdito valovje~rohni ob bregovje;~do neba praši 1021 5| mah.~ ~Tam solnčne matere rojenci~Blede zaprti v grob teman,~ 1022 12| Prinesle nocoj~so tri rojenice s seboj~mi hčerko v naročju 1023 34| sem zemlje vstvarjanje,~in rojstvo nebeških svetov;~zrl prvo 1024 41| PASTIR~ ~Zakrivljeno palico v roki,~za trakom pa šopek cvetic,~ 1025 38| Jaz tukaj na pragu kot romar stojim,~rad v tvoje svetišče 1026 38| dolinski odsevala cvet;~gor romarjev četa je mnoga hitela~po 1027 38| krope jo megle izpod neba roseče,~že trn in osat je prerasek 1028 12| zvonilo,~še meni oko bi rosilo!"~ ~Izgine dekle za goro,~ 1029 35| toži,~ko pade cvet duhteči roži,~ko iz med dragih mu kater~ 1030 43| nje oko?~ ~Sinoči cvetoča,~rudeča ko kri,~zakaj pa ji danes~ 1031 36| smeje,~kjer cvetje dišeče in sadje zlato~visi od citronove 1032 44| dahne~in voda gine, pada, sahne,~kakor pred soncem sneg 1033 16| s cvetjem dala mu srce,~sama v vrtu je ostala,~on po 1034 25| SAMOSTANSKI VRATAR~ ~Življenja valovje 1035 25| odpiram, zapiram.~ ~In bil samostanu prav veren ključar,~O pozimi, 1036 25| ljudi~Tu notri je sveta samota.~ ~Na pragu stoje jaz oziram 1037 37| odcvetel,~zaprt in slep sem samotar,~nikar ne bodem gnezda pletel,~ 1038 11| golem grmu včasi~zapoje kak samoten ptič!~ ~Ti, cvet in spev 1039 37| je glasov nebeški dar.~ ~Samotno v kletki bom prepeval,~dokler 1040 19| SVETA ODKLETEV~ ~Sen sanja srce moje zlat:~odprto je 1041 36| čez morsko planjavo.~ ~Pač sanjaš o krajih, kjer sonce toplo~ 1042 37| dušo mrzlo bom ogreval,~in sebi bom gladil gorje!~ ~ ~ ~ 1043 42| angel moj,~le semkaj k meni sedi,~oko voko mi gledi!~ ~Pogled 1044 34| skrbmi razoravam ti čelo~in sejem bridkosti v srce;~spet zjasnim 1045 12| misli dekletce ne gre mu.~ ~Sekire tesarske zvene~in trske 1046 12| vsak teh tesarjev na rame~sekiro nabrušeno vzame.~ ~Čuj! 1047 14| planinskih sončnih tleh,~kakor seme jo vrzite~po doleh in po 1048 42| nedolžni, nežni angel moj,~le semkaj k meni sedi,~oko voko mi 1049 44| otrokom z lic in iz očes~skozi senco oljkovih peres.~Pristopi 1050 44| grozno, preteč strašno.~Pred seselsko kočico kleče~otroci, starčki 1051 26| mrtev oče,~Bratov nima ne sestra,~Brez domu po svetu joče,~ 1052 36| vesele?~In nič po krilatih ti sestrah ni žal,~ki splule so v južne 1053 22| mati mi,~umrl ni oče še,~za sestrami, za brati mi~srce ne joče 1054 26| zemlja cela~Brata ne in ne sestre.~ ~Saj tvoj dom ni tu na 1055 36| krajih, kjer sonce toplo~sestricam, družicam se smeje,~kjer 1056 27| Gorje!~Glej, tam na polji setev mlada,~Živilo naše, naša 1057 27| prihruje,~Ledeno zrnje v setve vsuje~Oblak teman -~Končan 1058 9| PLANINSKI SVET!~ ~Na nebu zvezde sevajo,~na vasi fantje pevajo,~ 1059 17| sončece zlato?~Povsod sirotam sevaš le,~nesrečen rod ogrevaš 1060 34| zadnjo bom krsto kropil.~ ~Sezidal sem mesta, gradove,~gradove 1061 44| gospodar~mladike oljkove sežiga,~da umiril grozni bi vihar:~ 1062 17| sirotenja poln?~ ~Dokler mi siješ, sonce ti,~hladu, miru mi 1063 44| podrl.~Čemu je tebi smrtna sila~življenja moč in kras pustila?~ 1064 44| poroštvo sprave in miru. -~Miru simbol si tudi nam!~Glej, prišla 1065 24| žalno,~kdaj sonce zlato sine ti?~O, da z močjo in srečo, 1066 30| golobinje,~prav ko nebo po dežju sinje,~ti smrtni angel je zaprl!~ 1067 37| peroti,~da ni mi moči v sinji zrak,~čez hrib in dol-gorje 1068 27| kmet na strte nade,~Ozre na sinke, hčerke mlade,~In divja 1069 2| roditelj si ti!~ ~Kot zvesti sinovi in hčere~Ti krajšati hčemo 1070 27| kličemo očeta,~Čuj prošnjo siromaka-kmeta,~Sprejmi naš jok in vzdih 1071 17| oj sončece zlato?~Povsod sirotam sevaš le,~nesrečen rod ogrevaš 1072 17| trpljenja poln,~sirot in sirotenja poln?~ ~Dokler mi siješ, 1073 27| sovražnica srdita,~V oblako sivih plašč zavita;~Beseda njena -- 1074 44| peres.~Pristopi starček sivolas~in blagoslov nebeški kliče~ 1075 38| osat je prerasek razpad,~po skalah tam plazi se pisani grad,~ 1076 18| ob skalne stene;~a stena skalna~ostane stalna,~in jaz se 1077 18| obraz mi brizgajo pene~ob skalne stene;~a stena skalna~ostane 1078 15| razseže,~ki v njo neba je sklep odet.~ ~Prinagnil bodem 1079 27| naše, naša nada,~Pod težo skloneno drevo,~Glej, nežni cvet 1080 25| Zlatar naj iz tega ti ključe skova,~Pa v duri počutkov jih 1081 11| toplo ga zavetje~kot umen in skrban vrtnar.~ ~In vi, oj pesmi 1082 34| venec mrtvaški za njim.~ ~S skrbmi razoravam ti čelo~in sejem 1083 44| ihteč,~k Bogu moleč.~A hiše skrbni gospodar~mladike oljkove 1084 13| Toda,oh, za goro vtone,~skrije se za temni gaj;~svetle 1085 19| je,~celo v najboljšem -- skrit,~duh božji ga izbičal je,~ 1086 6| vrh planin,~Ti zapuščena; skrita~Poganjaš sred pečin.~ ~Kedo -- 1087 29| vso sladkost~sem čuval ko skrivnost -~naj tiho nosim tudi~zdaj 1088 38| svetišče upiram očesa,~in groza skrivnostne srce mi potresa,~v lepoto 1089 36| kot tovariš mi zvest~in skupaj bolesti nosiva.~ ~Saj meni 1090 15| obraz,~ki ji z nasmehom sladkim pravi,~da tu je njiju združbe 1091 1| je svet,~Počivaj, snivaj sladko v zibki~Ko v mehkem popji 1092 20| rosan in potan~ti lajša in slajša človeško trpljenje!~Ne plaši 1093 19| isreč na vse strani,~pod slamnati in zlati strop~zdraveč, 1094 43| CVET~ ~Sinoči je pela~ko slavček ljubo,~zakaj pa je danes~ 1095 41| okoli po sveti~si iščejo slave, blaga,~jaz hočem na gori 1096 31| Stopila -- ali k sreči, k slavi?-~oba pred božji sva oltar:~ 1097 34| bom njihov.~ ~Zemljana jaz slednjega štel sem,~kar vek jih na 1098 37| je ves odcvetel,~zaprt in slep sem samotar,~nikar ne bodem 1099 11| mrtvo stvarnico visi,~pač slika sonca je bleščeča,~a živo 1100 38| naslikale notri nadzemeljske slike.~Brezmejno ko Bog je svetišče 1101 23| v last prišel,~on stara slova je izbrisal,~ker njih modrosti 1102 36| duh lepše, srečnejše mi sluti -~kako jaz po njih omedlevam 1103 20| življenje je s cvetjem posut?~Ne slutiš, da cvetje, na stezo nastlano,~ 1104 25| ključe vsekdar,~Tako sem u službi osivel;~Ti tudi, predragi 1105 3| doseči,~Živeti vrli mož ne sme za se.~Iz bratov sreče njemu 1106 22| Ko grob se je zaprl,~smejal se je spremnikov trop,~v 1107 36| toplo~sestricam, družicam se smeje,~kjer cvetje dišeče in sadje 1108 22| roso v teh očeh,~ki se ji smejete?~ ~Gomile z roso to kropim,~ 1109 44| vse podrl.~Čemu je tebi smrtna sila~življenja moč in kras 1110 30| nebo po dežju sinje,~ti smrtni angel je zaprl!~Rad zate 1111 44| sahne,~kakor pred soncem sneg kopni.~In glej, iz vode 1112 5| In gozd in plan ječi pod snegom, -~Gorje ti, vboga solnčna 1113 44| bregu~lepo zeleno v belem snegu,~oj drago oljkovo drevo,~ 1114 11| ZIMSKI DAN~ ~Sneženi prt zemljo odeva,~krasna 1115 5| solnce, glej, prigreje,~Odpre snežni se zapah,~In solnčec stotisoč 1116 1| še, kaj je svet,~Počivaj, snivaj sladko v zibki~Ko v mehkem 1117 35| brez broja!~Skrivnostno snuje roka tvoja:~nikjer je stalne 1118 44| duhom vidim nizko sobo,~a v sobi bledo sveč svetlobo;~med 1119 2| polnočni se uri~Odpahnejo v sobico duri,~In studne pošasti 1120 44| Pred duhom vidim nizko sobo,~a v sobi bledo sveč svetlobo;~ 1121 12| zibelko tam bo,~o rakvah mu sodba je taka:~za rakev naj lipa 1122 29| morda, morda še tebe~bi sodil mi krivo.~ ~Srčno sem ljubil 1123 27| na mladem vrti,~Ognjeni sok na vinski trti~Plaho ozira 1124 5| vsaj domači raj!~ ~In zlato solnce, glej, prigreje,~Odpre snežni 1125 5| Odpre snežni se zapah,~In solnčec stotisoč prismeje~Se tam, 1126 5| snegom, -~Gorje ti, vboga solnčna stvar!~ ~Kako sirota zdaj 1127 5| prst, zavil se v mah.~ ~Tam solnčne matere rojenci~Blede zaprti 1128 31| priti,~bridkosti dan,oj dan solzan;~težko je bilo se ločiti,~ 1129 29| pa po tebi~do groba bom solzil!~ ~ ~ 1130 44| starčki in žene,~z boječim, solznatim očesom~k oblačnim, mračnim 1131 19| vtrinki trop duhov~spusti se v solzni dol,~nesoč zemljanom blagoslov~ 1132 17| sijalo bi lepo,~čemu, oj sončece zlato?~Povsod sirotam sevaš 1133 23| POTUJČENI ZEMLJI~ ~Pozdravljam sončna te ravan,~ki pred menoj 1134 23| samo -- grobovi!~ ~Zatorej, sončnata ravan,~ko nate moj pogled 1135 39| Glej, zelen je znova gaj,~sončno je nebo,~zemlja cvete kot 1136 35| obraz bi zrl,~da zrl bi sončnojasno lice,~obraz ljubezni in 1137 38| svetišču od praga~odganja sovraga! -~Jaz tukaj na pragu kot 1138 25| zapahnil uho in srce,~Ko trka sovraštvo na vrata.~ ~Hinavstvu in 1139 1| nadlog in tog.~ ~Vihar sovražen svet pretresa,~Razganja 1140 18| hočeš, potreti nikdar,~vsode sovražne besneči vihar!~ ~ ~ 1141 27| rev, otmi nadlog!~Grozi sovražnica srdita,~V oblako sivih plašč 1142 37| gnezdo skrbno spleta,~da spal bi nežni rod mahko.~ ~A 1143 44| svetlobo;~med svečami pa spava mož,~bled mož, ogrnjen s 1144 1| srci je pokoj.~ ~Zato le spavaj, angelj šibki,~Ki nič ne 1145 16| malo,~preden v tuje kraje spem."~ ~Kito cvetja mu je dala,~ 1146 11| kjer cvetja ni in kjer ni speva,~življenja ondi srcu ni.~ ~ 1147 44| Kdaj ta brezbrežna voda splahne?~Kdaj srd neba se upokoji?~ 1148 36| krilatih ti sestrah ni žal,~ki splule so v južne dežele?~ ~Oh, 1149 44| pustila?~Da živ nagrobni spomenik~iz mrtvih tal štrliš navpik?~ 1150 42| odsev že davne sreče.~ ~Budi spomine mi krasnih dni,~ko bil sem 1151 15| ko svet obhaja sveto noč,~spoznalo bi v potoku rado,~kaj višnja 1152 2| spanje,~Dobljeno pekoče spoznanje:~Narhujša je vseh bolečin~ 1153 44| blažena nebesa~v poroštvo sprave in miru. -~Miru simbol si 1154 14| rože te,~v kite bodo jih spravljali,~devali jih na srce .~ ~ 1155 44| vladar vesel,~goloba z vejico sprejel!~To vejo z oljčnega drevesa~ 1156 27| prošnjo siromaka-kmeta,~Sprejmi naš jok in vzdih in stok,~ 1157 20| cveticah te žive cvetice~Spremljajo kot ženina mlade družice.~ 1158 22| se je zaprl,~smejal se je spremnikov trop,~v bridkosti jaz sem 1159 2| pozni?~Kaj hoče ta nočni sprevod,~Neznancev nadležni prihod?"~ ~" 1160 30| pomladni angel, Bog te sprimi:~zamembe neče smrt nikdar,~ 1161 44| oljčna je nedelja,~in polne srčnega veselja~vrvijo trume v božji 1162 27| nadlog!~Grozi sovražnica srdita,~V oblako sivih plašč zavita;~ 1163 18| v morje strmim:~pod mano srdito valovje~rohni ob bregovje;~ 1164 25| Kar imaš zlata in pa srebra doma,~Raztopi ga v peči 1165 44| črnim,~ki s trakom je našit srebrni;~on trdno spi, nevzdramno 1166 37| vzamete nikdar:~to pesmi so srebrnočiste,~to je glasov nebeški dar.~ ~ 1167 11| biseri blešče,~potok se v srebro zdi vkovan ti,~v zlato vkovane 1168 36| doli le prod,~duh lepše, srečnejše mi sluti -~kako jaz po njih 1169 44| drevje to -- kako bogato!~O srečni kmetje, srečna vas!~Pa oh, -- 1170 13| zopet vidi,~zlata zvezda srečnih dni!~ ~ ~ 1171 6| zapuščena; skrita~Poganjaš sred pečin.~ ~Kedo -- li te zaliva,~ 1172 36| morje široko prenesti,~strl sredi je poti jo lovec ti krut,~ 1173 44| poln pšenični klas,~pod srp že sili, sili v pas -~in 1174 12| ponosno stoje,~zvečer so še stale na gori,~kdo ve, če pa bodo 1175 18| stene;~a stena skalna~ostane stalna,~in jaz se na robu ne ganem,~ 1176 35| snuje roka tvoja:~nikjer je stalne ni stvari,~a prah noben 1177 20| Dolžan ni samo kar veleva mu stan,~kar more, to mož je storiti 1178 23| tujcu v last prišel,~on stara slova je izbrisal,~ker njih 1179 44| seselsko kočico kleče~otroci, starčki in žene,~z boječim, solznatim 1180 41| zmrači se mi čelo,~nikdar ne stemne se oči,~in pojem in ukam 1181 18| pene~ob skalne stene;~a stena skalna~ostane stalna,~in 1182 18| kljubujem, ostanem!~Ko v steno valovje vsode vihar~ob me 1183 12| sreča.~ ~Zdaj rakev bom stesal temno~in ložil bom nadeje 1184 12| končala,~kar mislila, to sta stesala.~ ~Ko teše pa tretji tesar,~ 1185 12| naročju cvetočem -~zibelko stesati ji hočem"~ ~A tretji: "Jaz 1186 11| krasno, vse svetlo!~Krog bela steza se planjava,~nad njo se 1187 12| nevesto mi zorno~zdaj posteljo stešem prostorno."~ ~De drugi: " 1188 25| Kreposti razmakni srce na stežaj,~A skrbno ga strasti zakleni!~ ~ 1189 44| vojak ponosen se mi zdiš,~stoječ po bitvi na planjavi:~le 1190 36| Zapuščen, bolan zdaj na produ stojiš,~perutco pobešaš krvavo,~ 1191 43| Tja doli po polju~pa stopa nekdo,~on cvet je potrgal,~ 1192 16| živo v lice zarudela,~ko je stopil on pred njo.~ ~"Daj mi cvetko, 1193 31| ločena sva vekomaj...~ ~Stopila -- ali k sreči, k slavi?-~ 1194 20| stan,~kar more, to mož je storiti dolžan!~Na delo tedaj, ker 1195 38| svetil na zvezdišču gori,~stotisič čutil v tem svetišču plamti,~ 1196 19| sončni trop~isreč na vse strani,~pod slamnati in zlati strop~ 1197 44| hruje med ljudmi,~ki v srcu strastno na besni,~da meni bi vsaj 1198 27| prošnje te ne čuje;~Vihar strašan~Čez drn in strn grme prihruje,~ 1199 20| trpljenje!~Ne plaši se znoja, ne straši se boja,~saj moško dejanje 1200 27| mlade,~In divja bol, skrbi strašne~Očetu v srci zabesne -~Gorje 1201 11| čuvaj cvetje,~da mraz ne stre ga in vihar,~poshrani v 1202 26| po svetu joče,~A kedo mu streho da?~ ~Ta sirota osamela~ 1203 18| se ponosni ne vklanja:~Ti streti me hočeš, potreti nikdar,~ 1204 36| za družbo predrago sirota strmiš~v daljavo čez morsko planjavo.~ ~ 1205 27| Vihar strašan~Čez drn in strn grme prihruje,~Ledeno zrnje 1206 19| strani,~pod slamnati in zlati strop~zdraveč, blažeč hiti.~ ~ 1207 44| trdno spi, nevzdramno spi,~strudila ga je težka hoja.~Moža pa 1208 28| sveta! -~Kedor je možak,~strupene se kupe ne brani~sladke 1209 38| potnika groza obhaja,~ko vidi strupenega zmaja.~A meni kaj tožnost 1210 2| Odpahnejo v sobico duri,~In studne pošasti skoz nje~K postelji 1211 2| lice reže se,~Pretvarjajo studni obraz,~Da mozeg preleta 1212 35| tvoja:~nikjer je stalne ni stvari,~a prah noben se ne zgubi.~ 1213 11| pokopana sveča~nad mrtvo stvarnico visi,~pač slika sonca je 1214 39| kaj bi motil te listič,~suh in mrtev zdaj?~ ~Kaj ti 1215 44| kopni.~In glej, iz vode se sušeče~drevo priraste zeleneče,~ 1216 20| ženina mlade družice.~In svatov prijateljskih radosten trop~ 1217 44| nizko sobo,~a v sobi bledo sveč svetlobo;~med svečami pa 1218 11| To sonce ko pokopana sveča~nad mrtvo stvarnico visi,~ 1219 44| bledo sveč svetlobo;~med svečami pa spava mož,~bled mož, 1220 38| nična svetloba jim dana.~Ne svetega nič še ni prišlo v ta hram,~ 1221 13| ta zvezda zala,~nego vse, svetila je.~ ~Toda,oh, za goro vtone,~ 1222 38| darov in darilnikov ni,~svetilnikov več in kropilnikov ni:~žare 1223 10| domov, glasno žgoleč:~mi svetla tla domača zdaj~pustili 1224 13| skrije se za temni gaj;~svetle vprašam milijone:~vrne li 1225 38| večni prižgana,~ni nična svetloba jim dana.~Ne svetega nič 1226 11| dan,~prepoln kot ona si svetlobe,~kot ona -- mrtev in hladan!~ ~ 1227 44| sobo,~a v sobi bledo sveč svetlobo;~med svečami pa spava mož,~ 1228 44| rane vlivaš nam zdravila,~svetostna nam rodiš mazila,~oživljaš 1229 5| jasno bliska,~Po jarkih vse svitlo, zlato,~Stotisoč tam trobentic 1230 3| dar!~Odločno odpovej se svoji sreči,~Goreče išči drugim 1231 17| mori pogled, teži spomin~me svojih, ljudskih bolečin.~ ~Le 1232 33| PLANINSKI SVET!~ ~Na nebo zvezde svtijo,~na vasi fantje pojejo,~ 1233 23| črte svoje je narisal.~ ~Tak list prostran si ti, ravan!~ 1234 12| bo,~o rakvah mu sodba je taka:~za rakev naj lipa še čaka!~ ~ ~ 1235 44| nagrobni spomenik~iz mrtvih tal štrliš navpik?~Nikakor! 1236 31| glavi,~ogrnjen jaz pa v črn talar.~ ~Kedo pa naju bolj je 1237 44| Ves rešen človeški rod~tedaje en sam je nosil brod;~kdo 1238 25| peči ognjeni,~Zlatar naj iz tega ti ključe skova,~Pa v duri 1239 44| rodiš mazila,~oživljaš nam telesno moč,~preganjaš z lučjo temno 1240 15| proslavlja svet,~tam morda tema se razseže,~ki v njo neba 1241 19| meč krepko vihteč~razganja teme noč.~ ~In zmot, laži in 1242 37| sončne sreče,~pred mano groza temnih dni,~krog mene stene večne 1243 44| temni nebo?~Pod njm se megle temnosive~vale čez vrte, trate, njive,~ 1244 19| svetu trop bleščeč,~skoz temo šviga noč,~in bliska meč 1245 12| života,~če grobna obda ga temota!~ ~Oj mladi, oj lepi tesar,~ 1246 12| letu spet pojde v goro,~a tesal -- zibelko tam bo,~o rakvah 1247 12| prah,~med delom tesar pa tesarja~zaupno tako nagovarja:~ ~ 1248 12| lipam trem,~in vsak teh tesarjev na rame~sekiro nabrušeno 1249 12| ve, če pa bodo ob zori?~ ~Tesarji trije še pred dnem~napravljajo 1250 12| delavcih mladih se ustavi,~tesarju pa trtjemu pravi:~ ~"Kaj 1251 12| dekletce ne gre mu.~ ~Sekire tesarske zvene~in trske od debel 1252 12| mislila, to sta stesala.~ ~Ko teše pa tretji tesar,~primeri 1253 12| pravim ti, mladi drvar,~ne teši si rakve nikar;~čemu li 1254 1| Britkost nobena ni ti znana,~Ne teža rev, nadlog in tog.~ ~Vihar 1255 44| pot bo moja~in konec bo težav in boja,~tedaj potihne za 1256 2| KESANJE~ ~Da zabil bi reve in teže.~Na posteljo starček se 1257 17| v srcu ni,~mori pogled, teži spomin~me svojih, ljudskih 1258 44| nevzdramno spi,~strudila ga je težka hoja.~Moža pa množica ljudi~ 1259 27| Živilo naše, naša nada,~Pod težo skloneno drevo,~Glej, nežni 1260 19| prepad!~ ~In bes, ki v srcu tičal je,~celo v najboljšem -- 1261 29| ljudem solze bom kril,~na tihem pa po tebi~do groba bom 1262 25| zunaj hrumi,~Tu vlada mir in tihota,~Tam zunaj vrvenje, drvenje 1263 14| Pomlad iz krvi rodila~cvetke tisočere bo~ter prijazno mi gojila~ 1264 25| mir in tolažbo,~Za mir sem tisočikrat duri odprl,~Nikoli jih nisem 1265 39| še,~in da jaz sem vedno tist,~ko zdaj leta še?~ ~Ti ne 1266 10| glasno žgoleč:~mi svetla tla domača zdaj~pustili smo 1267 14| škropite~po planinskih sončnih tleh,~kakor seme jo vrzite~po 1268 1| Ne teža rev, nadlog in tog.~ ~Vihar sovražen svet pretresa,~ 1269 42| spominja me na mladosti~brez toge, brez bridkosti.~ ~Spominja 1270 37| je -- spomin,~a on ni vir tolažba meni,~spomin mi vir je bolečin.~ ~ 1271 42| nebesa.~ ~Srce se v prsih mi topi~zamaknjeno v nekdanje dni,~ 1272 1| še let,~Počivaj srečno v topli zibki~Ko v popji mlade rože 1273 44| se jezi?~O ne! Dih božjo toploto dahne~in voda gine, pada, 1274 36| razriva;~pa pojdi z menoj kot tovariš mi zvest~in skupaj bolesti 1275 44| njega bojni grom ni strl,~tovariše je vse podrl.~Čemu je tebi 1276 37| UJETEGA PTIČA TOŽBA~ ~Oj, zemlja širna, zemlja 1277 35| nikjer!~Brezumni svet plakaje toži,~ko pade cvet duhteči roži,~ 1278 11| vrtnar.~ ~In vi, oj pesmi tožni glasi,~v tej zimi ne molčite 1279 26| Dete tu stoji mlado,~Čelo tožno in megleno,~In mokro mu 1280 37| jeseni z brati~s teh velikih trat na cvetni jug.~ ~Z ognjenim 1281 5| svet je solnčni prah,~Po tratah se vsejal in jarkih,~Zaril 1282 44| temnosive~vale čez vrte, trate, njive,~grmeč grozno, preteč 1283 44| Glej pokropljeno njivo trato,~kako razvija mi se kras!~ 1284 5| solnčni prah.~ ~Oj, to se v travi jasno bliska,~Po jarkih 1285 44| pozdravljam te srečno, srečno!~Ko travnat otok v puščavi~prijazno 1286 12| dnem~napravljajo se k lipam trem,~in vsak teh tesarjev na 1287 1| mlade rože cvet.~ ~Sedaj trenotke sreče jasne~Deli nebeški 1288 23| krog zvene glasovi,~tuj trg in grad, tuj ves je kras,~ 1289 12| bodo ob zori?~ ~Tesarji trije še pred dnem~napravljajo 1290 25| zapahnil uho in srce,~Ko trka sovraštvo na vrata.~ ~Hinavstvu 1291 25| Premnogi, ki dušo obup jim je trl,~Tu našli so mir in tolažbo,~ 1292 38| megle izpod neba roseče,~že trn in osat je prerasek razpad,~ 1293 7| krona venča te kraljeva.~a trno tvoj venec je,~in tvoj rod -- 1294 24| krona venča te kraljeva.~A trnov le tvoj venec je,~in rod 1295 5| svitlo, zlato,~Stotisoč tam trobentic piska~Glasan pozdrav domu 1296 41| planini visoki~pohajam za tropom ovčic.~ ~Saj tukaj na sončni 1297 44| potopu,~zanesel malemu le tropu.~Ves rešen človeški rod~ 1298 10| domača zdaj~pustili smo trpeč.~ ~ ~ 1299 27| nebo,~In vse se vije, vse trpeče,~Boji vse šibe se grozeče.~ 1300 25| srce in odprte roke~Imej za trpečega brata;~A trdno zapahnil 1301 35| na sveti~imel čutiti in trpeti,~med dvomi, zmotami viseti -~ 1302 17| in bol,~hinavstva, zmot, trpljenja poln,~sirot in sirotenja 1303 20| lajša in slajša človeško trpljenje!~Ne plaši se znoja, ne straši 1304 12| Sekire tesarske zvene~in trske od debel lete -~dva prva 1305 27| vrti,~Ognjeni sok na vinski trti~Plaho ozira se v nebo,~In 1306 12| mladih se ustavi,~tesarju pa trtjemu pravi:~ ~"Kaj pravim ti, 1307 20| resnobni so dnovi,~a delo in trud ti nebo blagoslovi!~ ~ ~ 1308 34| in radost;~zdaj boje in trude zrem tvoje,~in tvojo sladkost 1309 23| duh je in mračan,~in srce tuge mi umira!~ ~ ~ 1310 3| ljudsko njemu v oku sije,~In tuja solza mu meči srce!~ ~ ~ 1311 23| se širi zdaj,~naš raj je tujcev zdaj lastnina.~ ~Dobi se 1312 23| žive na veke!~ ~A list je tujcu v last prišel,~on stara 1313 16| spomin cvetico malo,~preden v tuje kraje spem."~ ~Kito cvetja 1314 2| nismo neznani duhovi,~Mi tvoji nekdanji smo dnovi,~In tvoja 1315 22| plakal sem.~ ~Radost tedaj je ubegla mi,~moj duh je mrak objel,~ 1316 44| nosil brod;~kdo ve, če ta ubeži pokopu?~Nad njim mračno, 1317 23| reke~napisal bil je mož učen -~o vredne, da žive na veke!~ ~ 1318 12| oči,~če smrt jih prerano ugasi,~in krasnega škoda života,~ 1319 7| pač mine ti?~Kdaj se oko ugasne kalno?~Kdaj slečeš to obleko 1320 24| mine ti?~Kdaj se oko ti ujasni kalno?~Kdaj slečeš to obleko 1321 37| UJETEGA PTIČA TOŽBA~ ~Oj, zemlja 1322 43| cvet je potrgal,~zdaj -- uka glasno!~ ~ ~ 1323 41| stemne se oči,~in pojem in ukam veselo,~da z gore v goro 1324 44| preteči prej oblak~na polja ulije dež krotak. -~O, da bi ti, 1325 25| Telo ti je hiša:v njej um gospodar,~A čut gospodinja 1326 36| Moj ptiček, jaz dobro umejem bolest,~ki vbogo srce ti 1327 22| vam je v zasmeh,~a -- ga umejete?~Umete roso v teh očeh,~ 1328 23| izbrisal,~ker njih modrosti ni umel,~ter črte svoje je narisal.~ ~ 1329 11| poshrani v toplo ga zavetje~kot umen in skrban vrtnar.~ ~In vi, 1330 22| zasmeh,~a -- ga umejete?~Umete roso v teh očeh,~ki se ji 1331 23| mračan,~in srce tuge mi umira!~ ~ ~ 1332 39| Toda, ptiček, kaj zato,~če umiram jaz?~Ka, če cvetje prelepo~ 1333 44| mladike oljkove sežiga,~da umiril grozni bi vihar:~in sveti 1334 44| besni,~da meni bi vsaj bi jo umirila!~Srce mi pravi, da jo boš,~ 1335 37| jug.~ ~Z ognjenim jeklom umorili~so mi nebeško luč oči,~da 1336 12| nikar;~čemu li bi hotel umreti,~ko lice ti v prvem je cveti?~ ~ 1337 12| nemirne,~ ~Umrlo je meni srce,~umrle so nade sladke,~umrla ljubezen 1338 12| treba zibelke nemirne,~ ~Umrlo je meni srce,~umrle so nade 1339 28| brani~sladke se nikdar ne upijani,~no vedno ostane enak,~in 1340 23| ravan,~ko nate moj pogled se upira,~teman mi duh je in mračan,~ 1341 38| stojim,~rad v tvoje svetišče upiram očesa,~in groza skrivnostne 1342 44| splahne?~Kdaj srd neba se upokoji?~Mar Bog na veke se jezi?~ 1343 15| želeče pa in koprneče~očesci upre na dno vode.~ ~In glej, 1344 13| naša, pridi,~jasne v nas upri oči,~naj moj dom te zopet 1345 2| posteljo starček se vleže;~A ura za uro beži,~In sen mu ne 1346 2| starček se vleže;~A ura za uro beži,~In sen mu ne stisne 1347 15| šumljal;~ne svoje, naroda usodo~v preročni valih bom iskal.~ ~ 1348 12| pri delavcih mladih se ustavi,~tesarju pa trtjemu pravi:~ ~" 1349 30| tedaj divotno je cvetelo;~a ustne kakor češnjev sad~so se 1350 20| praznuje tvoj prvi v življenje ustop.~In tebe -- pač moti te 1351 44| kesal,~da je človeško bitje ustvaril.~Zato pa vse ljkudi končal~ 1352 32| moj~in -- tvoj,~nocoj se usul je roj močan,~sanj jutri 1353 44| mladika mila,~nevihto tudi utolažila,~ki burno hruje med ljudmi,~ 1354 25| pozimi, o rani sem uri,~Utrujeni potnik in revež nikdar~Zastonj 1355 39| nad menoj;~jaz kot list uvel sedaj~mrjem pod teboj.~ ~ 1356 9| Kar sreče sem na svetu užil,~sem jo v mladosti cvetu 1357 40| a srečen ni, kdor srečo uživa sam!~Imaš li, brate, mnogo 1358 37| božjih čud v prirode krili~uživati mi moči ni.~ ~Oko siroti 1359 15| vodo,~prisluškal, kaj bo val šumljal;~ne svoje, naroda 1360 44| Pod njm se megle temnosive~vale čez vrte, trate, njive,~ 1361 15| vode.~ ~In glej, iz dna valov pozdravi~jo znan, krasan 1362 20| Ne čutiš -- naj srca ne vara te čut~da vhod le v življenje 1363 31| brez greha!~Tako li ljubi vaših mnog?~ ~A dan je črni moral 1364 5| pod snegom, -~Gorje ti, vboga solnčna stvar!~ ~Kako sirota 1365 27| srci zabesne -~Gorje ti vbogi kmet, gorje!~ ~ ~ 1366 34| neskaljene sreče~pod soncem ne včaka zemljan.~ ~O, tudi moj novi 1367 8| kamne vrh gomil~jesenski večajo cvetovi --~vseh mrtvih dan!~ 1368 15| NA SVETI VEČER~ ~Pod goro gre dekletce 1369 2| hčere~Ti krajšati hčemo večere;~Skrbno si gojil nas nekdaj,~ 1370 37| temnih dni,~krog mene stene večne ječe -~pa naj spomin me 1371 44| oljkovo kropi,~želeč mu večnega pokoja.~Oj, bratje, ko se 1372 13| zvezdice jasne,~odgovora ne vedo,~dol z neba višave krasne~ 1373 39| krepko žgoliš~vrh zelenih vej,~vedno v cvetju le živiš,~ 1374 44| zvestih ptičev~in glasno v vejah žvrgoli,~meneč, da meneč 1375 44| pač vladar vesel,~goloba z vejico sprejel!~To vejo z oljčnega 1376 44| goloba z vejico sprejel!~To vejo z oljčnega drevesa~so od 1377 34| Počiti nikjer mi ni dano,~od vekov drvim vse naprej!~ ~Jaz 1378 20| pokoja!~Dolžan ni samo kar veleva mu stan,~kar more, to mož 1379 27| zavzdigni -- grom potihne,~Le veli -- bič se razdrobi,~Le želi -- 1380 37| moči v jeseni z brati~s teh velikih trat na cvetni jug.~ ~Z 1381 32| kamne vrh gomil~jesenski venčajo cvetovi -~vseh mrtvih dan!~ 1382 32| kamen ne stoji,~ki niste venčani s cvetovi,~kjer luč nobena 1383 31| božji sva oltar:~s poročnim vencem ti na glavi,~ogrnjen jaz 1384 16| Deklica glavo poveša,~vene obraz, prej cvetoč,~nekaj 1385 25| In bil samostanu prav veren ključar,~O pozimi, o rani 1386 38| čutil zvonov,~ne petja ne verne molitve glasovi.~Darilca, 1387 36| ostal,~oj ptiček, od trume vesele?~In nič po krilatih ti sestrah 1388 44| nedelja,~in polne srčnega veselja~vrvijo trume v božji hram.~ 1389 38| on je, kdo pač proume ga?~Vesoljno neskončnost zemlje in neba~ 1390 17| vtoni, vtoni za goro,~le vgasi, sonce, luč svetlo,~oj padi, 1391 20| naj srca ne vara te čut~da vhod le v življenje je s cvetjem 1392 11| umen in skrban vrtnar.~ ~In vi, oj pesmi tožni glasi,~v 1393 18| jaz se na robu ne ganem,~viharju kljubujem, ostanem!~Ko v 1394 19| noč,~in bliska meč krepko vihteč~razganja teme noč.~ ~In 1395 27| ozira se v nebo,~In vse se vije, vse trpeče,~Boji vse šibe 1396 44| OLJKI~ ~Drevo, rastoče v vinskem bregu~lepo zeleno v belem 1397 27| mladem vrti,~Ognjeni sok na vinski trti~Plaho ozira se v nebo,~ 1398 35| trpeti,~med dvomi, zmotami viseti -~človeka -- vstvariti nikar!~ ~ ~ 1399 41| cvetic,~ko kralj po planini visoki~pohajam za tropom ovčic.~ ~ 1400 19| bložji spev krasan!...~ ~Z višav nadsončnih kraljev kralj~ 1401 41| ovčic.~ ~Saj tukaj na sončni višavi~le sam sem, le sam gospodar,~ 1402 15| spoznalo bi v potoku rado,~kaj višnja ji namenja moč~ ~Na valih 1403 19| pač to?~ ~Čuj, gori kliče višnji Bog:~"Nocoj bo svet odklet,~ 1404 37| ozka kletka me zaklepa,~ko vjel sem se v nesrečno past.~ ~ 1405 34| tabo hitim~zdaj venec ti vjem poročni,~a venec mrtvaški 1406 18| zaganja;~a duh se ponosni ne vklanja:~Ti streti me hočeš, potreti 1407 11| blešče,~potok se v srebro zdi vkovan ti,~v zlato vkovane pa gore.~ ~ 1408 11| srebro zdi vkovan ti,~v zlato vkovane pa gore.~ ~Kar ti oko najdalje 1409 25| valovje tam zunaj hrumi,~Tu vlada mir in tihota,~Tam zunaj 1410 25| modrost in krepost:~Brzdati in vladati strasti!~ ~ ~ ~ 1411 15| združbe čas!~ ~K potoku vleče tudi mene,~ko sveto noč 1412 2| Na posteljo starček se vleže;~A ura za uro beži,~In sen 1413 44| proslajvljam te!~Ti v rane vlivaš nam zdravila,~svetostna 1414 28| veselje neba,~pogosto vse vmes!~Glej, to ti je res~usoda 1415 27| jok in vzdih in stok,~Ne vniči žuljev pridnih rok!~Ti migni - 1416 13| mila je migljala~in naš rod vodila je;~Lepše nam ta zvezda 1417 15| Prinagnil bodem se nad vodo,~prisluškal, kaj bo val 1418 42| semkaj k meni sedi,~oko voko mi gledi!~ ~Pogled ti čist, 1419 25| stoje jaz oziram se v svet,~Vozidje se ozko oziram;~U celici 1420 27| Ti migni -blisku žar se vpihne,~Le prst zavzdigni -- grom 1421 19| odprto je nebo,~in ven se vpisuje zbor krilat,~kaj bo, kaj 1422 13| neba višave krasne~nemo na vprašalca zro.~ ~Pridi, zvezda naša, 1423 13| se za temni gaj;~svetle vprašam milijone:~vrne li se še 1424 2| uri v že pozni~Duhovi se vračajo grozni,~Pošasti ponavljajo 1425 10| srce.~ ~Saj ptjičji rod se vraša zdaj,~domov, glasno žgoleč:~ 1426 3| plamtelo,~Bogu in domu žgalo vreden dar!~Odločno odpovej se 1427 24| dneva;~krepostna si, vsa vredna ti,~da krona venča te kraljeva.~ 1428 23| napisal bil je mož učen -~o vredne, da žive na veke!~ ~A list 1429 3| drugim jo doseči,~Živeti vrli mož ne sme za se.~Iz bratov 1430 13| svetle vprašam milijone:~vrne li se še kedaj?~ ~A molče 1431 11| budi hrepenenje tudi,~da vrnil bi se spev in cvet!~ ~ ~ 1432 16| pogreša,~solz ji potok lije vroč.~ ~Čez ograjo vrtno gleda -~ 1433 11| kjer še je v cvetju gaj in vrt.~ ~To sonce ko pokopana 1434 35| zrl,~in videl vedno sem vrtenje,~prelivajoče se življenje,~ 1435 27| Glej, nežni cvet na mladem vrti,~Ognjeni sok na vinski trti~ 1436 16| lije vroč.~ ~Čez ograjo vrtno gleda -~mnogo mimo vre ljudi -~ 1437 25| mir in tihota,~Tam zunaj vrvenje, drvenje ljudi~Tu notri 1438 44| in polne srčnega veselja~vrvijo trume v božji hram.~Odrasle 1439 14| sončnih tleh,~kakor seme jo vrzite~po doleh in po bregeh.~ ~ 1440 12| napravljajo se k lipam trem,~in vsak teh tesarjev na rame~sekiro 1441 19| zopetcvetni raj,~in srečna vsaka stvar.~ ~Oj, to je zemlje 1442 32| molite!...~In jaz?~Ko misli vsakdo na svoje,~koga, koga pa 1443 8| molite...~In jaz?~Ko misli vsakedo na svoje,~koga, koga pa 1444 3| je žar,~Gospodu žrtva -- vsako dobro delo.~O, da srce gojilo 1445 5| solnčni prah,~Po tratah se vsejal in jarkih,~Zaril se v prst, 1446 39| cvetju le živiš,~srečen si vselej.~ ~Ko si v južni zletel 1447 32| solz rosan,~saj jutri bo vsh mrtvih dan,~vseh mrtvih 1448 29| tebi, oj dekle.~ ~Ljubezni vso sladkost~sem čuval ko skrivnost -~ 1449 43| vrtec krasan,~ko davi je vstala,~bil cvet je obran.~ ~Oh, 1450 35| pevko -- ptico,~katerokoli vstvari stvar;~kedor bi pa ko jaz 1451 35| Začetnik moj, ki si me vstvaril,~duha si iskro mi razžaril,~ 1452 19| bode rev, nadlog,~in raj mu vstvarim spet"!~ ~Kot jasni vtrinki 1453 35| zmotami viseti -~človeka -- vstvariti nikar!~ ~ ~ 1454 34| Jaz videl sem zemlje vstvarjanje,~in rojstvo nebeških svetov;~ 1455 8| moj,~in -- tvoj,~nocoj se vsu je roj močan,~saj jutri 1456 27| prihruje,~Ledeno zrnje v setve vsuje~Oblak teman -~Končan je 1457 13| svetila je.~ ~Toda,oh, za goro vtone,~skrije se za temni gaj;~ 1458 19| vstvarim spet"!~ ~Kot jasni vtrinki trop duhov~spusti se v solzni 1459 12| na rame~sekiro nabrušeno vzame.~ ~Čuj! Glasi že mah se 1460 37| mi vzeli niste,~pa mi ne vzamete nikdar:~to pesmi so srebrnočiste,~ 1461 27| siromaka-kmeta,~Sprejmi naš jok in vzdih in stok,~Ne vniči žuljev 1462 37| popeva,~tu moj izgublja se vzdihljaj.~ ~Z družico drug tam prosto 1463 35| te prositi smem:~iz praha vzgoji ti cvetico,~podari logu 1464 37| siroti -~ne nosi več me vzlet krepak.~ ~Ne nosi me log 1465 22| bridkosti jaz sem mrl.~ ~Vzore pokopali so...~- oh, to 1466 22| obleko žalno to,~na grobe vzorov, sanj in nad~solze mi zdaj 1467 14| srce jim bo ogrelo~cvetje, vzraslo iz krvi~da za rod in dom 1468 12| širi in širi,~in noge ji vzrastejo štiri.~ ~To rakev mrtvaška 1469 19| stvar.~ ~Oj, to je zemlje vzvišan god,~človeštva zlati dan!~ 1470 5| v nesreči dan na dan.~ ~Vže zimski dan visi nad bregom,~ 1471 33| Kar sreče sem na svetu vžil,~sem jo v mladosti cvetu 1472 40| olajšuj gorje.~Kedor pa srečo vživa sam~naj še solze preliva 1473 27| skrbi strašne~Očetu v srci zabesne -~Gorje ti vbogi kmet, gorje!~ ~ ~ 1474 2| KESANJE~ ~Da zabil bi reve in teže.~Na posteljo 1475 33| nebeški čuvaj te vladar,~ne zabim te nikdar, nikdar!~ ~ ~ 1476 2| gojil nas nekdaj,~Zato te ne zabimo zdaj.""~ ~In besno okrog 1477 35| Svet zabi naj!~Ti ga ne zabiš!~Za novo stvar moj prah 1478 32| moje~spominja se tačas?~Vas zabljeni grobovi,~kjer križ ne kamen 1479 35| a smrti nisem vzrl!...~Začetnik moj, ki si me vstvaril,~ 1480 34| prvi zibelki bedel sem~in zadnjo bom krsto kropil.~ ~Sezidal 1481 18| valovje vsode vihar~ob me se zaganja;~a duh se ponosni ne vklanja:~ 1482 22| drage moje Bog živi,~in zahvaljujem ga,~a v grobu mnog mrlič 1483 28| med obema~in gori in doli zajema~ti v kupo življenja kipeči 1484 25| stežaj,~A skrbno ga strasti zakleni!~ ~To bode edino ti prava 1485 42| smem, ne morem vanj nazaj,~zaklenjena so vrata,~proč, proč je 1486 37| last;~zdaj ozka kletka me zaklepa,~ko vjel sem se v nesrečno 1487 17| gledal bi ta hrib in dol,~zaklet le v revo, jok in bol,~hinavstva, 1488 12| denite,~pa v črno zemljo zakopljite."~ ~Dekletce po gori grede,~ 1489 20| stezo nastlano,~le trnje zakriva, da zvene ti rano?~Prijatelj, 1490 41| VESELI PASTIR~ ~Zakrivljeno palico v roki,~za trakom 1491 44| te iz golih tam grmičev~zaletava roj nam zvestih ptičev~in 1492 14| bo.~ ~Deve zorne, dečki zali~brali bodo rože te,~v kite 1493 11| splošnem grobi~bridkost srce zalila je:~ ~Podoba žive naše dobe~ 1494 6| vrtnar!~ ~Skrbno te bom zalival,~Lepo te bom gojil,~Če tudi 1495 38| potresa,~v lepoto čarobno zamaknjen strmim.~Ko zrem v svetišče 1496 42| Srce se v prsih mi topi~zamaknjeno v nekdanje dni,~v presrečno 1497 31| ločiti,~a vse solze, ves jok zaman.~ ~In morala sva, oh, narazen,~ 1498 30| pomladni angel, Bog te sprimi:~zamembe neče smrt nikdar,~zdaj mrtva 1499 44| pregroznem, splošnem je potopu,~zanesel malemu le tropu.~Ves rešen 1500 36| ZAOSTALI PTIČ~ ~In ti si edini še