POZABLJENIM

Vseh mrtvih dan!

Na tisto tiho domovanje

kjer mnogi spe nevzdramno spanje,

kjer kmalu, kmalu dom bo moj,

in -- tvoj,

nocoj se vsu je roj močan,

saj jutri bo vseh mrtvih dan!

Bledo trepeče nad grobovi,

tisoč svetil,

in križe, kamne vrh gomil

jesenski večajo cvetovi --

vseh mrtvih dan!

Kjer dragi spe jim po pokopi,

kleče, solz živeči tropi,

oh dušo tre jimje srce:

na grob lijo grenke solze,

da bode grob od solza rosan,

saj jutri bo vseh mrtvih dan,

vseh mrtvih dan!

Solzite,

molite...

In jaz?

Ko misli vsakedo na svoje,

koga, koga pa srce moje

spominja se tačas?

Vas, pozabljeni grobovi,

Kjer križ ne kamen ne stoji,

kjer luč nobena ne brli.

O, če nikdo

nocoj se vas ne spomni,

pozabil ni vas pevec skromni

in pa -- nebo!