VOJAK NA POTI

Pomladni cvet odeva svet,

tako cvetimo mi;

Pod nebom ptičev trop neštet,

po cest gremo mi!

A ptički skozi jasni zrak,

lahko živo lete,

legak je tudi njim korak,

a težko je srce.

Saj ptjičji rod se vraša zdaj,

domov, glasno žgoleč:

mi svetla tla domača zdaj

pustili smo trpeč.