NA BREGU

Na bregu stojim in v morje strmim:

pod mano srdito valovje

rohni ob bregovje;

do neba praši megleni dim,

v obraz mi brizgajo pene

ob skalne stene;

a stena skalna

ostane stalna,

in jaz se na robu ne ganem,

viharju kljubujem, ostanem!

Ko v steno valovje vsode vihar

ob me se zaganja;

a duh se ponosni ne vklanja:

Ti streti me hočeš, potreti nikdar,

vsode sovražne besneči vihar!