PRI ZIBELKI

Počivaj mirno, angelj šibki,

Ki dni le šteješ, ne še let,

Počivaj srečno v topli zibki

Ko v popji mlade rože cvet.

Sedaj trenotke sreče jasne

Deli nebeški ti vladar,

zdaj ure ti teko prekrasne,

krasnejših, oh, ne bo nikdar.

Zibelka s cvetjem je nastlana

In angelji pojo okrog;

Britkost nobena ni ti znana,

Ne teža rev, nadlog in tog.

Vihar sovražen svet pretresa,

Razganja srca divji boj;

Nad zibko jasna so nebesa,

V nedolžnem srci je pokoj.

Zato le spavaj, angelj šibki,

Ki nič ne veš še, kaj je svet,

Počivaj, snivaj sladko v zibki

Ko v mehkem popji mladi cvet.

Saj, ko porasteš, dete zalo,

Drugače bode mnogokaj;

Da bi le vedno mi ostalo

Nedolžno, čisto kakor zdaj!