Part

 1 NaNov|       dopade inu v tem faconetelnu svoje svetu obliče drukanu pusti,
 2 NaNov|            zmerjat, ona nej hotela svoje besede nazaj vzeti & c.
 3 NaNov|        le-tu nespodobnu pegervajne svoje žene vidil, pravi: "Bodi
 4 NaNov|          je le-tu vidil, precej je svoje citre zgrabil inu začel
 5 NaNov|         tem mladem, kadar n"hočejo svoje stariši bugat inu nih lepi
 6 NaNov|           je grimal inu greval, de svoje stariši nej bugal ter s
 7 NaNov|         bil spoznal, de ta, kateri svoje stariši ne buga, nihdar
 8 Praef|             temuč sledni po navadi svoje dežele bo govuril, jest
 9 Posv |            jutrnjih urah dovrševal svoje delo, to je, prirejevanje
10 Posv |           jasno, da je Luna v žaru svoje mogočne luči eden od Tvojih
11 Posv |            zmot, preljubeznivo čud Svoje duše, bogate z nebeškimi
12 Posv |            Ÿimer utegneš posvetiti Svoje veliko ime večnosti, namreč,
13 Posv | častiželjnost, bediš, ker imaš oči svoje duše zmerom uprte v božjo
14 Posv |            jaz kjub temu drznil to svoje neznatno delce, ki ne kaže
15 NaOs |           kateri pred sabo pokliče svoje šularje inu sledni mu more
16 NaOs |         inu sledni mu more pokazat svoje pismu, aku je prav A B C
17 NaOs |            ali mojster, kateri uči svoje šularje pisat. Ta jim naprej
18 NaOs |         iudicium! Vsakateri ponese svoje bukve pred tiga nebeškiga