Part

  1 NaNov|        Odrešenika Kristusa JEZUSA, de bi skuzi le-ta moj današni
  2 NaNov|            starim inu mladim & c., de bi le-tu lejtu 1697. zdravi,
  3 NaNov|         gnadi božji dokončali. Inu de bodo N. N. enu znamine moje
  4 NaNov|           oblubim z božjo pomočjo, de bodo enu srečnu novu lejtu
  5 NaNov|  sacerdotes... Zatorej se spodobi, de nerpoprej bom mašnikom dal
  6 NaNov|         srci smilil Veroniki, taku de milu se je jokala; inu kadar
  7 NaNov|       jokala; inu kadar je vidila, de očesa inu obliče Kristusavu
  8 NaNov|           sturila, so jo obtožili, de nej vejdla, koku se zgovorit.
  9 NaNov|       straham je stala. Pole vidi, de vsi petlerji, keterem je
 10 NaNov|        rihtar nebeski sodbo sturi, de nemesti taiste almožne se
 11 NaNov|  neusmilena lesica je dekli djala, de nima časa, nej pridejo ne
 12 NaNov|            inu če ne pujdejo proč, de jim hoče eno drugo pokazat.
 13 NaNov|         inu se taku noter zaplete, de nej mogla vun. Gleda okuli
 14 NaNov|       mogla vun. Gleda okuli sebe, de bi kateri ji vun pomagal
 15 NaNov|         jih začne pohlevnu prosit, de bi štrike odgrizle inu taistu
 16 NaNov|       kakor Elizabet inu Klotilda, de vaša almožna vas bo pred
 17 NaNov| potrpežliva kakor cesarica Livija, de on jo bo lubil iz srca.
 18 NaNov|            le-te cesarice se bere, de nihder cesarju Avgustu,
 19 NaNov|          rekla, desilih je vejdla, de k drugem ženam je hodil,
 20 NaNov|           njemu se izkazala, kakor de bi neč za le-tu ne vejdla.
 21 NaNov|        zastopi, kaj pomeni, namreč de če ona ima biti kakor Livija,
 22 NaNov|       svojo hudo inu tagotno ženo, de vus volni svejt se čudi,
 23 NaNov|          dan, kadar je s hiše šel, de bi nje nepametne besede
 24 NaNov|             jest sem dobru vejdil, de po takoršnem strašnem grmejnom
 25 NaNov|          dež ulil, ali dobru zame, de nej toče." Ženin vse le-tu
 26 NaNov|         prav; zakaj če jest hočem, de bi ona Livija bila, jest
 27 NaNov|            ja", vi ne recite "ne", de vam se ne bo godilu kakor
 28 NaNov|          imela en tako dolh jezik, de vselej je hotela možu udobit.
 29 NaNov|           12 druzgu ter ženi reče, de ima taiste h kosili prpravit.
 30 NaNov|              Mož pravi: "Si slepa, de ne vidiš inu ne poznaš kuse
 31 NaNov|        druzgu?" Ona pravi: "Menem, de si ti obnoril, kir praviš,
 32 NaNov|            ti obnoril, kir praviš, de so kusi." Muž pravi: "Bodjo
 33 NaNov|           kusi ali druzgi, gledaj, de jih ti dobru spečeš," inu
 34 NaNov|       spečeš," inu se proč pobere, de bi uržoh ne imel se ž njo
 35 NaNov|          bom molčala?" Ja, ja, ja, de so kusi & c. Takrat mož: "
 36 NaNov|         unih kusu, katere si djal, de so druzgi?" Supet se začneta
 37 NaNov|          se je zgodilo. Ona pravi, de taista gospa ima prav, on
 38 NaNov|         prov dale, možje so djali, de nimajo prov. Povsod se vzdigne
 39 NaNov|         boj. -- Oh preproste žene, de za enu neč sebe v zamero
 40 NaNov|           super postavila ... ~Inu de bi si lih mož preprost bil,
 41 NaNov|        nerveč vam je mogoče, zakaj de bi si lih hotele se jeziti,
 42 NaNov|          žena, od katere sem bral, de je imela eniga preprostiga
 43 NaNov|       pojti; prporoči možu pišata, de bi kej jastrob jih ne snedel.
 44 NaNov|          Žena pride damu, zamerka, de enu manka, moža kliče inu
 45 NaNov|            pišata inu mu prepovej, de nima z lonca jejsti, kateri
 46 NaNov|          je na polici stal, rekoč, de je strup noter. Ali nej
 47 NaNov|           seromaški mož se je bal, de bi spet kateru ne zgubil,
 48 NaNov|         Caga ter misli: "Bulçi je, de sam si bom zaudal, kakor,
 49 NaNov|          sam si bom zaudal, kakor, de de bi ona mene ubila." Vzame
 50 NaNov|           si bom zaudal, kakor, de de bi ona mene ubila." Vzame
 51 NaNov|        godilu. Kadar žena zastopi, de jastrob vse pišata je odnesel,
 52 NaNov|            če bote vednu spumnile, de nejste v Indijah, kir je
 53 NaNov|            Indijah, kir je navada, de mož inu žena, kadar vkup
 54 NaNov|           more pokoren biti, temuč de ste v taisti de§eli, kir
 55 NaNov|        biti, temuč de ste v taisti de§eli, kir vir caput est mulieris... ~
 56 NaNov|       pamet nucali kakor Sokrates, de z ženo ne bote mir prelomili,
 57 NaNov|            vse sreče. ~Ali šlišim, de uni mož pravi: Pater, jest
 58 NaNov|         jest bi hotel iz srca rad, de bi vmej nama mir bil; jest
 59 NaNov|      sturil kakor Sokrates, gvišnu de ne bo tulikajn krega vmej
 60 NaNov|             zakaj si dobru vejdil, de ta, kateri ženo vzame, en
 61 NaNov|          dobru tudi vejdil poprej, de vsi možje iščejo eno ženo
 62 NaNov|            ga vpraša, aku je rejs, de tulikajn žen ima. Odgovori,
 63 NaNov|        tulikajn žen ima. Odgovori, de je rejs. Vicekrajl ga začne
 64 NaNov|         Vicekrajl ga začne sfarit, de on, kršenik, se je podstopil
 65 NaNov|           sturila taku dolge roge, de nejsem mogel skuzi obene
 66 NaNov|        katera taku malu je kuhala, de skorej od lakoti bi bil
 67 NaNov|         Majlenderca, taku ofertna, de bi bila mene za petlersko
 68 NaNov|            ta druga se je zgubila, de obeden ne vej, kej je, ta
 69 NaNov|           ženo. Koku ti mož hočeš, de bi tvoja žena prez tadla
 70 NaNov|            Ona je zagvišnu menila, de so travo s škarjami postrigli.
 71 NaNov|       kregat inu cukat taku dolgu, de mož se je bil taku močnu
 72 NaNov|           bil taku močnu rezsrdil, de v en glabok potok je jo
 73 NaNov|          besedo, je z roko kazala, de s škarjami inu nikar s koso
 74 NaNov|       dolgo časa je z roko kazala, de so bile škarje. Ah, secundum
 75 NaNov|           drugu lejtu ženo poslat, de bi bila ona s škarjami travo
 76 NaNov|        žena je hotela po vsi sili, de bi tudi on sklede inu lonce
 77 NaNov|         eden kaj umazaniga pustil, de ta drugi žiher mu taisto
 78 NaNov|            začne jokat inu prosit, de bi ji šenkal inu de hoče
 79 NaNov|        prosit, de bi ji šenkal inu de hoče vse nje živoče dni
 80 NaNov|      pametjo andlat, kadar vidite, de žena kaj norskiga §eli ali
 81 NaNov|          ga je taku močnu martral, de Saul je z zobmi škripal,
 82 NaNov|        trgal, rezbijal inu šrajal, de ga je bilu po celi gasi
 83 NaNov|              Zatorej kadar vidite, de hudič začne vašo ženo martrat,
 84 NaNov|         dajte nji ter bote vidili, de se bo potalažila... Le-tu
 85 NaNov|          tu sic. Taku vam oblubem, de bote enu dobru lejtu imeli,
 86 NaNov|            imate, N. N., zamerkat, de več sort vduvic se na svejtu
 87 NaNov|           kumaj je bila zastopila, de nje mož je bil v boju ostal,
 88 NaNov|       eniga drugiga vzame inu taku de taisti dan 4 možje je imela. ~
 89 NaNov|        gospud inu dokler je djala, de nihdar taku dobriga moža
 90 NaNov|           mene vzeti, vam oblubem, de vam bom dober kakor ta prvi."
 91 NaNov|           oblubila inu se troštam, de jutre bo ohcet. Ali kadar
 92 NaNov|        le-ta umrl, vam dam desedo, de vas bom vzela." ~Ali kakor
 93 NaNov|      žalostne vduve ter se je bal, de bi ne cagala inu sama sebe
 94 NaNov|           usmili, gre k nji, vidi, de po tleh se vala inu lasi
 95 NaNov|            še taku stara inu grda, de bi kateri še vas ne vzel."
 96 NaNov|            vahtat." Gre ter najde, de so ga bili ponoči z gavh
 97 NaNov|       obesit ter ludje bodo menili,de je ta pravi, inu v tej viži
 98 NaNov|            faconetela, zakaj vejm, de se v tej božji veži ne najdejo,
 99 NaNov|             dokler pravi s.Paulus, de so umrle: Nam quae in deliciis
100 NaNov|         Divica, iz katerem, menem, de večkrat si je put brisal,
101 NaNov|          Marije Divice. Inu menem, de en velik trošt je imel,
102 NaNov|      faconetel nucal, premislejoč, de taistiga je njemu dala krajlica
103 NaNov|            inu kmetom, zakaj vejm, de večkrat težku vam naprej
104 NaNov|        pride vaše delu ter menite, de nej na zemli težkejšiga
105 NaNov|          faconetel ter premislite, de s. Josef je bil taku Bogu
106 NaNov|          je bil taku Bogu dopadeč, de vmej vsimi svetniki je bil
107 NaNov|             inu vener je prpustil, de z delam je mogel zašlužit
108 NaNov|      ostanite, taku bote spoznali, de vaš stan nej reven, temuč
109 NaNov|          kaj mu je. Osel odgovori, de se je ob en trn zbodel inu
110 NaNov|            je ob en trn zbodel inu de ne more sam ga vun zdrejti,
111 NaNov|            v buštvu veliku padejo, de oni inu njih žene reztrgani
112 NaNov|       vašimu stanu ter premislite, de s. Josef, ženin Krajlice
113 NaNov|         zvejstu je G. Bogu šlužil, de mu je bil svojga ediniga
114 NaNov|           šlužite ter vam oblubim, de bote enu srečnu lejtu imeli. ~
115 NaNov|            je bil reztalal šlužbe, de bi vsakitiri svojo šlužo
116 NaNov|         opravil. Se prmiri en dan, de ta gospud je bil v eno lužo
117 NaNov|           padel. Je klical hlapce, de bi ga vun zlekli, ali ti
118 NaNov|            takoršni posli, katiri, de bi vidli, de hiša gori,
119 NaNov|        posli, katiri, de bi vidli, de hiša gori, bi ne šli pomagat
120 NaNov|           nihdar nejso siti, kakor de bi sedem ust imeli, h delu
121 NaNov|           expoliant. Taku se godi, de kumaj en posel se najde,
122 NaNov|           kumaj en posel se najde, de bi bil gospodarju nucen;
123 NaNov|        resničnu je enkrat en djal, de ob našem času so posli kakor
124 NaNov|           zvejst. Gledaj tedaj ti, de boš ta dober, flisen inu
125 NaNov|        oslu, od katiriga sem bral, de je šlužil enimu mlinerju
126 NaNov|           enimu kramarju, menejoč, de mu bulši pude. Le-ta kramar
127 NaNov|      zavsede ter ga podviza hodit, de bi poznu na semejn ne prišla.
128 NaNov|           cilu nej mogel doli leč, de bi spal. Osel začne mislit
129 NaNov|          gospodarja inu se grevat, de od njega je proč šel. Inu
130 NaNov|            spet k mlinerju prosit, de bi ga v šlužbo vzel. Ali
131 NaNov|       palco po rebrah ogladi, taku de kadar je damu prišel, nej
132 NaNov|      Premišluje, kaj misli krznar, de taku hudu ž nim andla, ter
133 NaNov|           obriše inu začne pravit, de vsi glidi ga bolijo -- zakaj
134 NaNov|          zakaj nej glida na njemu, de bi ne bil pretepen -- inu
135 NaNov|            troštat, rekoč: "Videm, de si en pravi osel, kir nejsi
136 NaNov|            osel, kir nejsi vejdil, de ta, kateri šluži, pojdi
137 NaNov|          inu deklam ter vam rečem, de če želite šlužit prez trplejna,
138 NaNov|         vam šenkam ter premislite, de v kratkem času vam bodo
139 NaNov|            lisico, koku je delala, de je noter padla; kulikajn
140 NaNov|        Nimate vi stare žene menit, de vam je prpuščenu veliku
141 NaNov|            imela, zapila, menejoč, de ne bo dolgu več živela.
142 NaNov|             Bonaventura ter pravi, de kadar Marija Divica je vidla
143 NaNov|            kadar je Jezusa vidila, de bo taku neusmilenu martran
144 NaNov|       volno pokoršino jih troštat, de žegen božji bote dosegli...
145 NaNov|           prgliho. Namreč pravijo, de ta stara miš je bila prepovedala
146 NaNov|         prepovedala svojim mladem, de one imajo v gnezdi ostati,
147 NaNov|           supet nazaj damu prišla, de bi kej mačku v roke ne prišle,
148 NaNov|          hiše mati. Maček zamerka, de nej matere doma, gre obiskat
149 NaNov|          Jim oblubi inu se prseže, de jim ne bo neč sturil, temuč
150 NaNov|            ne bo neč sturil, temuč de se bo ž nimi jegral. Te
151 NaNov|         jih spele; inu kadar vidi, de mu ne morjo ubežat, zdaj
152 NaNov|            nauk pošlušat. Je rejs, de potle se grevajo inu grimajo,
153 NaNov|            inu vaše stariši bugat, de ne bote šlišali: "Kumaj
154 NaNov|           se je grimal inu greval, de svoje stariši nej bugal
155 NaNov|        svojo škodo je bil spoznal, de ta, kateri svoje stariši
156 Praef|      benevolum lectorem~Iest vejm, de veliku njih se bodo čudili,
157 Praef|        veliku njih se bodo čudili, de jest sem se podstopil moje
158 Praef|            non diversa fide, etiam de quaestionibus eisdem, ut
159 Praef|         vero sic -- kir hoče reči, de je nucnu inu potrebnu pisat
160 Praef|           drukat v slednem jeziku, de vsim bo pomaganu; katero
161 Praef|     mašniki so želeli inu prosili, de bi jim moje slovenske pridige
162 Praef|          prepisat prpustil ali pak de bi jih drukat pustil. Zatorej
163 Praef|          ali pak imajo malo bukvi, de bi si mogli pomagat, zakaj
164 Praef|     possemus. Inu desilih spoznam, de le-te moje pridige ne bodo
165 Praef|            inu drukat jih pustiti, de vsaj z njih potrpežlivostjo
166 Praef|            pak bi se kateri našel, de bi se moji slabusti inu
167 Praef|          posmehovali? (Zakaj vejm, de ta nehvaležni inu nevošlivi
168 Praef|           premenil.) Eni pak vejm, de jih bodo radi imeli; inu
169 Praef|      Avgust. ~Inu desilih spoznam, de težku je slovensku pisat
170 Praef|          mogoče v taki viži pisat, de bi vsim zadosti mogel sturiti
171 Praef|         regionis. Inu se meni zdi, de bo zadosti, de jest obene
172 Praef|           meni zdi, de bo zadosti, de jest obene laške ali latinske
173 Praef|        slovenske besede bom nucal, de jih boš lahku zastopil ino
174 Praef|           v te-teh pridigah našel, de ne bode prav pisanu ali
175 Praef|        podeli meni Tvojo s. gnado, de, kar jest delam ali pišem,
176 Posv |            ali pridržujejo, nič ne de: Ti boš v ustih vsega sveta
177 NaOs |          ait elli: Quid hoc audio~ de te? Redde rationem villicationes
178 NaOs |           16.~Ie tedaj vener rejs, de vi, o častiti mašniki, katerem
179 NaOs |     govoriti N. N. ter se troštam, de le-to premislejoč njih živejnje
180 NaOs |            je bil prišel na tihim, de obeden nej vedel..., ampak
181 NaOs |          ta krat bo prišel očitnu, de vsi bodo vedili inu vidili...
182 NaOs |          prišel kakor ta prvikrat, de bi naše duhovne bolezni
183 NaOs |     izveličejnje nam dal..., ampak de bi te grešne sodil inu frdamal...
184 NaOs |        ovčice..., ampak bo prišel, de sledni od svojga živejna
185 NaOs |         naprej napiše inu zapovej, de imajo na njegove puštobe
186 NaOs |         taistih pisat, jim oblubi (de aku bodo dobru merkali inu
187 NaOs |          če pak bodo žleht pisali, de jih bo dobru otepel inu
188 NaOs |          stol posadil. Kadar vidi, de za te oblube ne marajo,
189 NaOs |            straši ter jih opomina, de bi na njega pismu gledali.
190 NaOs |      gledali. Kadar uže ura pride, de sledni ima na svoj dum pojti,
191 NaOs |            rekoč: "Osel, ne vidiš, de ta puštob A nej, kakor sem
192 NaOs |            učenike inu pridigarje, de bi nas v strahu držal, de
193 NaOs |          de bi nas v strahu držal, de bi se učili, merkali na
194 NaOs |    eksempel inu se bali faliti inu de bi bukve naše duše ne umadeželi.
195 NaOs |         pak bo prišel čas inu ura, de sledni bo mogel na svoj
196 NaOs |           andohti pruti meni imel, de en cel dan nejsi li enkrat
197 NaOs |       šonali. Desilih ste vejdili, de jest v priče se najdem v
198 NaOs |          mano takušne misli imeli, de huši najste mogli v eni
199 NaOs |        prpustili inu jim prvolili, de huši bi ne bili mogli imeti
200 NaOs |          bote krotki inu pohlevni, de vas hočem povišat. Qui se
201 NaOs |         humiliat, exaltabitur. Inu de si pred svjetom žlahten,
202 NaOs |           evangeliju stoji pisanu, de vse druge je zaničval inu
203 NaOs |            tebi dal mojo s. gnado, de bi s taisto si pomagal inu
204 NaOs |          večkrat vas sem opominal, de bi imeli meni hvaležni se
205 NaOs |            skrbeli za vaše truplu, de li tu nej obeniga pomankajnja,
206 NaOs |          gori vzel za moje otroke, de bi moje s. zapuvidi hranili,
207 NaOs |           nas je taku močnu lubil, de bi tudi mi njega lubili...
208 NaOs |           na drugu ne gleda, ampak de glavo ohrani, v kateri nje
209 NaOs |        golob pak je taku preprost, de obeniga ne rezžali. Vi pak
210 NaOs |         imeli soseda ali bližniga, de bi ga ne bili rezžalili
211 NaOs |           voli. Jest sem vam djal, de nemate živeti po vaši hudi
212 NaOs |        Jest vam sem bil zapovedal, de bi ne imeli lagati, temuč
213 NaOs |     respondemus, fratres? Morebiti de se bomo v tajbo postavili?
214 NaOs |         vse stvari bodo spričvale, de nejsmo po eksemplu božjim
215 NaOs |      sturil; mi sedaj tudi čakamo, de le-te, kateri nejso živeli
216 NaOs |         dopolnili so: mi spričemo, de ta je bil nevošliv svojmu
217 NaOs |         meni tulikajn časa živeti, de bi se solzami mogel moje
218 NaOs |        grehe pravo pokuro sturiti, de bi hudiči ne imeli tulikajn
219 NaOs |            uržohu mene obtožit inu de bi ne šlišal tulikajn prič
220 NaOs |          mene spričvat inu zlasti, de bi v tvojih s. ranah izveličejnje,