Part

  1 NaNov|       zlati kočiji po celem mestu se pustil pelati in z le-te
  2 NaNov|          ako želim v zlati kočiji se pelati, dokler meni moja
  3 NaNov|        meni moja regula prepovej, se pelati v kočiji inu danarje
  4 NaNov|  honorifica sacerdotes... Zatorej se spodobi, de nerpoprej bom
  5 NaNov|        križ na hrib Kalvarije ter se je v srci smilil Veroniki,
  6 NaNov|     smilil Veroniki, taku de milu se je jokala; inu kadar je
  7 NaNov|         tem bogaboječim kršenikom se kaže. Tiga vam, o častiti
  8 NaNov|           mašniki, šenkam, v tega se imate vi špeglat, kateri
  9 NaNov|         šulni, kateri pod postelo se valajo, če za božjo volo
 10 NaNov|     obtožili, de nej vejdla, koku se zgovorit. Za tiga volo z
 11 NaNov|         de nemesti taiste almožne se ima tej ženi nebesku krajlevstvu
 12 NaNov|     neusmileni, ob taisti uri vam se bo godilu kakor uni neusmileni
 13 NaNov|          hiše in v mreže pade inu se taku noter zaplete, de nej
 14 NaNov|        časa, pridi jutri!" Lisica se začne jokat, rekoč: "Bodo
 15 NaNov|     dopadejne nad taistomi, kadar se lepu glihajo... Inu dokler
 16 NaNov|        imam en par, katera gvišnu se bota dobru rajmala tem zakonskim.
 17 NaNov|           Zakaj od le-te cesarice se bere, de nihder cesarju
 18 NaNov|     cesarju Avgustu, svojemu možu se nej zamirila ali eno super
 19 NaNov|       zagovarjala inu pruti njemu se izkazala, kakor de bi neč
 20 NaNov|          ženo, de vus volni svejt se čudi, zakaj nihdar ji nej
 21 NaNov|           dobro besedo potalažit, se je s hiše pobral; inu en
 22 NaNov|   nepametne besede ne šlišal, ona se rezjezi ter popade posodo,
 23 NaNov|      popade posodo, katera ponoči se nuca, ter teče na oknu inu
 24 NaNov|       takoršnem strašnem grmejnom se bo dež ulil, ali dobru zame,
 25 NaNov|         vi ne recite "ne", de vam se ne bo godilu kakor uni ženi,
 26 NaNov|         jih ti dobru spečeš," inu se proč pobere, de bi uržoh
 27 NaNov|       pobere, de bi uržoh ne imel se ž njo preperat. Sedeta k
 28 NaNov|         ter jo dobru oklofeta ter se s hiše pobere. -- Drugu
 29 NaNov|        djal, de so druzgi?" Supet se začneta preperat inu spet
 30 NaNov|           Zastopi od gospuda, kaj se je zgodilo ter gre nazaj
 31 NaNov|      začne svoji ženi pravit, kaj se je zgodilo. Ona pravi, de
 32 NaNov|            on pak je djal, da ne. Se začneta kregat in preperat,
 33 NaNov|     kregat in preperat, dokler on se je bil rezjezil inu popade
 34 NaNov|       le-tu gre. Zastopijo uržoh, se rezglasi po mejsti; žene
 35 NaNov|            de nimajo prov. Povsod se vzdigne kreh inu boj. --
 36 NaNov|      katera nihdar svojmu cesarju se nej super postavila ... ~
 37 NaNov|         zakaj de bi si lih hotele se jeziti, kregat inu ga fržmagovati,
 38 NaNov|          jejdla. Ta seromaški mož se je bal, de bi spet kateru
 39 NaNov|         vkupaj proč nese. Seromak se prestraši ter misli: "Če
 40 NaNov|          zdaj bo mene konec," ter se položi na postelo, rekoč: "
 41 NaNov|       pišatah. On vse povej, koku se je ž njimi godilu. Kadar
 42 NaNov|         žena, kadar vkup prideta, se skušata, kdu je močnejši,
 43 NaNov|           sfarit, de on, kršenik, se je podstopil Mahometavo
 44 NaNov|          žene na zemli prez tadla se so našle: ta prva je utonila,
 45 NaNov|         prva je utonila, ta druga se je zgubila, de obeden ne
 46 NaNov|          dokler na zemli takoršne se ne najde? Bodi kakor Sokrates
 47 NaNov|           super reče, ne tagotite se inu ž njo ne preperajte
 48 NaNov|           inu ž njo ne preperajte se, zakaj vam nej obena čast,
 49 NaNov|           besede nazaj vzeti & c. Se začneta za le-tu kregat
 50 NaNov|          cukat taku dolgu, de mož se je bil taku močnu rezsrdil,
 51 NaNov|          glavo, nej ga rezbijem!" Se začne jokat inu prosit,
 52 NaNov|           nji ter bote vidili, de se bo potalažila... Le-tu je
 53 NaNov|      zamerkat, de več sort vduvic se na svejtu najde. Nekatere
 54 NaNov|         inu za nebesko krajlevstu se flisajo... Druge prave vduve
 55 NaNov|      drugiga imeti... Druge vduve se najdejo pak, katere nejso
 56 NaNov|      kakor una gospam katera milu se je jokala nad truplam svojga
 57 NaNov|        enimu drugimi oblubila inu se troštam, de jutre bo ohcet.
 58 NaNov|  klagovajne te žalostne vduve ter se je bal, de bi ne cagala
 59 NaNov|       sebe od žalosti ne fentala. Se čez to vduvo usmili, gre
 60 NaNov|           k nji, vidi, de po tleh se vala inu lasi z glave puli,
 61 NaNov|          nuč sta bila dobre vole. Se začne dan delat, soldat
 62 NaNov|         bili ponoči z gavh vzeli. Se prestraši ter štrajfinge
 63 NaNov|       boji. Teče ženi pravit, kaj se je ponoči zgodilu. Ona hitru
 64 NaNov|          skoči ter pravi: "Ne boj se, moj mož! Pojdi z mano,
 65 NaNov|          ta pravi, inu v tej viži se ne bo neč hudiga zgodilu."
 66 NaNov|        faconetela, zakaj vejm, de se v tej božji veži ne najdejo,
 67 NaNov|      dokler per njih deli večkrat se morjo potiti inu put brisat.
 68 NaNov|          brisat. Inu ravnu le-tem se bo dobru rajmal faconetel
 69 NaNov|         za vaše živejne ter nikar se ne tožite čez vaš stan,
 70 NaNov|           zaspi, kakor na postelo se položi, ta bogati pak ne
 71 NaNov|         vi delavci nimate uržoha, se čez vaš stan tožit, temuč
 72 NaNov|          žene kakor eni dohtarji, se bote k zadnimu gvišnu kesali
 73 NaNov|          mu je. Osel odgovori, de se je ob en trn zbodel inu
 74 NaNov|        hitru tebe ozdravil, zakaj se dobru na le-te reči zastopim."
 75 NaNov|       viži nekatirim antverharjom se godi, katiri hočejo cerat
 76 NaNov|           katiri hočejo cerat inu se gvantat kakor gospoda inu
 77 NaNov|       svojo šlužo flisnu opravil. Se prmiri en dan, de ta gospud
 78 NaNov|     gospudu pomagat, rekoč: "Jest se nejsem za tu udinjal, imam
 79 NaNov|         rekoč: "Jest nejsem za tu se udinjal." Ali kadar je za
 80 NaNov|           spil inu snedel. Katiri se žiher morjo prglihat taisti
 81 NaNov|         kulikajn takoršneh poslov se najde, katiri nihdar nejso
 82 NaNov|       kakor uni posli, čez katire se je tožil gospodar, rekoč:
 83 NaNov|     vestit, omnes expoliant. Taku se godi, de kumaj en posel
 84 NaNov|           godi, de kumaj en posel se najde, de bi bil gospodarju
 85 NaNov|        kakor dinje, zakaj vmej 50 se ne najde ena dobra. Glihi
 86 NaNov|          sture, kar so dolžni inu se jim godi kakor unimu oslu,
 87 NaNov|     glodat." Zatorej gre proč inu se udinja k enimu kramarju,
 88 NaNov|   prepoznu pršla, kadar vsi ludje se so bili rezšli. Kramar se
 89 NaNov|         se so bili rezšli. Kramar se rezjezi, popade palco, začne
 90 NaNov|      svojga prviga gospodarja inu se grevat, de od njega je proč
 91 NaNov|           je proč šel. Inu dokler se je njemu per kramerju taku
 92 NaNov|        hudu ž nim andla, ter milu se začne jokat inu tulit. Šliši
 93 NaNov|         povej meni, kaj te boli." Se obriše inu začne pravit,
 94 NaNov|       Kadar je le-tu osel šlišal, se začne valat inu cagovati.
 95 NaNov|           cagovati. Takrat lisica se začne smejati inu njega
 96 NaNov|     današni dan z veliko andohtjo se hrani inu kaže v tem mesti
 97 NaNov|       pokrili. Zatorej poflisajte se k eni dobri smrti se prpravit...
 98 NaNov|   poflisajte se k eni dobri smrti se prpravit... Gvišnu taisti
 99 NaNov|      pokure... Inu tem nepametnem se k zadnimu zgudi kakor uni
100 NaNov|          kakor uni lesici, katera se je igrala inu skakala okuli
101 NaNov|        kulikajn časa je tiga; aku se je pobila; aku zna plavat,
102 NaNov|           je djala: "Nej čas zdaj se fopat, temuč hitru pomagaj
103 NaNov|            sicer utonem." Vovk pa se je z lisico fopal, dokler
104 NaNov|          stari ludje, nej čas več se fopat inu šalit, ampak pomagajte
105 NaNov|  premišlovala Marija... ter solze se so nji z oči utrgale, kadar
106 NaNov|      zaupati, inu desilih z repam se šmajhla, mu nej vervati.
107 NaNov|     gnezda klicat. Jim oblubi inu se prseže, de jim ne bo neč
108 NaNov|           bo neč sturil, temuč de se bo ž nimi jegral. Te mlade
109 NaNov|          rdeč; ga začnejo hvalit, se začnejo v njega smijati
110 NaNov|           začne ž nimi jegrat inu se šalit taku dolgu, dokler
111 NaNov|       mater bugala; zastopi, koku se je godilu, žalostna od začetka
112 NaNov|         capere, capiat & c. ~Taku se godi tem mladem, kadar n"
113 NaNov|       pošlušat. Je rejs, de potle se grevajo inu grimajo, ali
114 NaNov|           samovolen šlišat. Le-ta se je bil zalubil v eno objestno
115 NaNov|           takrat začne mislit inu se potiti ter se obrne h taistom,
116 NaNov|          mislit inu se potiti ter se obrne h taistom, katiri
117 NaNov|           obrne h taistom, katiri se so v priče našli, rekoč: "
118 NaNov|        Juri, Bug ti pomagaj." Oni se so njemu smejali inu djali: "
119 NaNov|      mislit, dokler pred mašnikam se najdeš inu Neža tebe z roko
120 NaNov|      poleg rogatiga sturila. Juri se je grimal inu greval, de
121 NaNov|         iz škode teh drugih učite se vaše stariši bugat... ~Vzemite
122 NaNov|         lepe nauke držali, gvišnu se ne bote grevali, zakaj bote
123 Praef|         Iest vejm, de veliku njih se bodo čudili, de jest sem
124 Praef|          bodo čudili, de jest sem se podstopil moje pridige drukat
125 Praef|            dobre inu učene, kakor se morebiti moji prijateli
126 Praef|        nostra dedit.~Kadar pak bi se kateri našel, de bi se moji
127 Praef|         bi se kateri našel, de bi se moji slabusti inu prošni
128 Praef|        vener njegovim s. pridigam se so posmehuvali inu špotali,
129 Praef|         kakor iz jogrskiga djanja se doli vzame: Quidam irridebant.
130 Praef|          priti, aku tudi nekateri se bodo mojim pridigam posmehovali? (
131 Praef|           bi sledni zašpotuvajnje se bal, malukateri bi kejkaj
132 Praef|       sturiti ali s sledno deželo se zglihat dokler cilu ti,
133 Praef|      besede ne bom zaznamval, ali se ima hitru ali počasi izreči,
134 Praef|           vero more regionis. Inu se meni zdi, de bo zadosti,
135 Praef|       tebi bo dopadlo inu nucniši se zdelo, kakor nas lepu uči
136 Praef|       Tvoje dobrute lon čakam inu se troštam. K zadnimu s s.
137 Posv |  predolgega bedenja že vid pešal, se mi je prikradel polagoma
138 Posv |          tolikanj omamil čute, da se mi je zdelo, kakor bi se
139 Posv |          se mi je zdelo, kakor bi se kljub zaprtim očem odpiral
140 Posv |         niti najrahlejše meglice, se je spuščala proti meni podoba
141 Posv |         vrsto zvezd, od zdolaj pa se je v viharnem letu gnal
142 Posv |          je bilo videti, kakor bi se mu ovijal iz nje, rekel
143 Posv |       nista mogla do njega -- tam se je, od vseh strani z lučjo
144 Posv |          dostojanstva, podvizajoč se zdaj na vrh zdaj navzdol
145 Posv |         podobnih predmetov. V tem se mi je ljubeznivo pojavljala
146 Posv |         omenjenih učil in) branil se mi je zdela, ko da doni
147 Posv |           rešil nemira. ~Kmalu pa se je moj boljši, dotelj v
148 Posv |           zopet zavedel, in tedaj se mi je po kratkem premišljevanju,
149 Posv |         delo svojega duha, ki sem se z njim pravkar ukvarjal,
150 Posv |  priljudnost in vernost, s katero se od dne do dne odlikuješ,
151 Posv |       tolikšnem obilju na vse, da se zdiš vsem po poštenosti,
152 Posv |        največji Ÿasti, vreden, da se po pravici prištevaš med
153 Posv |          luči na svetu! Ali kakor se Luna nikdar malo ne brani
154 Posv |    skrivališčem siromaštva, in če se stvari res bolj svetijo
155 Posv |        res bolj svetijo tam, kjer se merijo ob nasprotjih, tak
156 Posv |       pomanjkanja; na ta način si se pred drugimi domogel tega,
157 Posv |   izbrisala iz kroga živečih? Naj se toričča znanosti, ki že
158 Posv |       razvijajo ali sesujejo, naj se Ti dostojanstva, ki zahtevajo
159 Posv |    razglašati Tvojo ljubezen, ker se noč in dan brigaš za njihov
160 Posv |          narobe, na sodni dan, ko se bo zbral vesoljni svet in
161 Posv |      srečo, darovati revežem, kar se Ti je nateklo bodisi od
162 Posv |    cerkvenih dohodkov -- orla, ki se je venčal z lučnim žarom
163 Posv |       najdragocenejšo nagrado, ki se pripravlja Tvojim čednostim
164 Posv |   čednostim v nebesih. ~Dalje sem se čudil dvema levoma, ki sta
165 Posv |           Tebi pa, prejasni grof, se je prav dobro izpolnil znani
166 Posv |           spiš in bediš. Spiš, ko se v molitev zatopljen krepčaš
167 Posv |       preslavnega roda je tak, da se za veliko rodi, večjega
168 Posv |     obsojam samega sebe; zakaj če se velikim možem spodobijo
169 Posv |         visokim poletom, tako bo, se nadejam, tudi vse sence
170 Posv |         večnega spomina vreden in se ko zvezda svetil med njimi
171 Posv |       vseh vekov veke, prav kakor se sedaj bleščiš med živimi,
172 Posv |       pisano je: Pravičnih pot pa se vije kakor svetla luč in
173 NaOs |      desilih nihdar nejste rajtat se učile, vener bote mogle
174 NaOs |          danes govoriti N. N. ter se troštam, de le-to premislejoč
175 NaOs |           pokliče inu vpraša, kaj se je naučil. Gleda, koku je
176 NaOs |         nas v strahu držal, de bi se učili, merkali na ta eksempel
177 NaOs |        merkali na ta eksempel inu se bali faliti inu de bi bukve
178 NaOs |            inu na sodni dan le-tu se bo godilu..., takrat bo
179 NaOs |        rezsrdili kakor utalažili, se nejste mene šonali. Desilih
180 NaOs |          vejdili, de jest v priče se najdem v s. zakramentu,
181 NaOs |         de vas hočem povišat. Qui se humiliat, exaltabitur. Inu
182 NaOs |         de bi imeli meni hvaležni se izkazat..., vi pak ste bili
183 NaOs |       drugi Julianus Apostata ste se sramuvali kršanski živeti
184 NaOs |           kršanski živeti ter ste se hvalili inu štimali, kadar
185 NaOs |     prelomili... Zatorej poberite se z ajdi v tu večnu pogublejnje. ~
186 NaOs |     nejste neč marali inu več ste se šonali vašiga hlapca inu
187 NaOs |      kateru sturiti pred njimi bi se bili anali... ~Ta puštob
188 NaOs |        kadar vas sem ušlišal, ste se meni zlagali... ~Ta puštob
189 NaOs |         od mene lona ne troštajte se, ampak od hudiča, katerimu
190 NaOs |        Risnica -- kumaj inu kumaj se pozna. Jest vam sem bil
191 NaOs | respondemus, fratres? Morebiti de se bomo v tajbo postavili?
192 NaOs |           bomo takrat začeli? Kam se bomo obrnili? Kaj z'en zguvor
193 NaOs |       tulikajn časa živeti, de bi se solzami mogel moje madeže