Part

 1 NaNov|       vaš faconetel! Inu le-ta nej en gmajn, ampak en krajlevi,
 2 NaNov| Gartrože." Odpre faconetel inu nej bilu drugiga noter, ampak
 3 NaNov|       Ah, nihdar bulši kupčije nej na svejtu kakor Kristusu
 4 NaNov|    sturila, so jo obtožili, de nej vejdla, koku se zgovorit.
 5 NaNov|     dekli djala, de nima časa, nej pridejo ne drugi dan, inu
 6 NaNov|      se taku noter zaplete, de nej mogla vun. Gleda okuli sebe,
 7 NaNov|       Avgustu, svojemu možu se nej zamirila ali eno super besedo
 8 NaNov|   prišli takoršne reči pravit, nej hotela pošlušat, temuč je
 9 NaNov|     vejdla. Zatorej tudi cesar nej nihdar Liviji obene reči
10 NaNov|       se čudi, zakaj nihdar ji nej ene hude besede rekel, ampak
11 NaNov|      je prenesel, inu kadar je nej mogel z dobro besedo potalažit,
12 NaNov|       ulil, ali dobru zame, de nej toče." Ženin vse le-tu dobro
13 NaNov|       nihdar svojmu cesarju se nej super postavila ... ~Inu
14 NaNov|      mogla vse opravit, on pak nej bil za drugu, ampak za jejsti
15 NaNov|         de je strup noter. Ali nej bil strup, ampak med, zakaj
16 NaNov| hudobno ženo Ksantipo, desilih nej šlišal, kaj s. Paulus je
17 NaNov|    huda kakor ogen, obena rejč nej po nje misli, vse hoče po
18 NaNov|  Spanigarca, katera nuč in dan nej hotela drugiga delat, ampak
19 NaNov|       preperajte se, zakaj vam nej obena čast, temuč špot. ~
20 NaNov|       je bil pokošen. Ta sruta nej vejdila, kaj je košna, zakaj
21 NaNov|        z noricami zmerjat, ona nej hotela svoje besede nazaj
22 NaNov|       bil. Inu ta sruta, zakaj nej mogla z besedo, je z roko
23 NaNov|     porezali; inu dokler sruta nej znala plavat, je utonila
24 NaNov|        ter pravi: "Drži glavo, nej ga rezbijem!" Se začne jokat
25 NaNov|       vaše delu ter menite, de nej na zemli težkejšiga stanu
26 NaNov|     bote spoznali, de vaš stan nej reven, temuč srečen. Če
27 NaNov|      špiže inu pitja. Inu cilu nej mogel doli leč, de bi spal.
28 NaNov|       ga v šlužbo vzel. Ali ga nej hotel več imeti. Gre k enimu
29 NaNov|       de kadar je damu prišel, nej mogel na nogah stati; od
30 NaNov|     Ali on od jokajna inu solz nej mogel odgovorit. Lisica
31 NaNov|       glidi ga bolijo -- zakaj nej glida na njemu, de bi ne
32 NaNov|       c. Ali lisica je djala: "Nej čas zdaj se fopat, temuč
33 NaNov| utonila. Ah, moji stari ludje, nej čas več se fopat inu šalit,
34 NaNov|     zakaj desilih je pisan, mu nej zaupati, inu desilih z repam
35 NaNov| desilih z repam se šmajhla, mu nej vervati. Gre s hiše mati.
36 NaNov|        mati. Maček zamerka, de nej matere doma, gre obiskat
37 NaNov|       greval, de svoje stariši nej bugal ter s svojo škodo
38 Praef|       slovensku pisat inu cilu nej mogoče v taki viži pisat,
39 NaOs |     prišel na tihim, de obeden nej vedel..., ampak ta krat
40 NaOs |       ne vidiš, de ta puštob A nej, kakor sem ga jest napisal?
41 NaOs |       Ta puštob A -- Andoht -- nej si prav merkal na moje pismu,
42 NaOs |       za vaše truplu, de li tu nej obeniga pomankajnja, temuč
43 NaOs |      Ta puštob M -- Modrust -- nej, kakor sem jest želel. Jest
44 NaOs |       Ta puštob N -- Natura -- nej po moji voli. Jest sem vam
45 NaOs |       Ta puštob O -- Obluba -- nej prav pisanu, zakaj jest
46 NaOs |    risnične besede z vaših ust nej bilu šlišat... Sodba moja
47 NaOs |         Ta puštob V -- Vera -- nej po moji misli. Jest sem
48 NaOs |      fecisti & tacui. Zdaj pak nej več čas molčati, temuč bom