Del

  1     1|          na vojsko iti; tedaj reče Pavle: "Ljuba mati, povejte nama,
  2     1|           O ljuba mati," reče nato Pavle, "naredite tudi meni taka
  3     1|     pobožni gospe, premožni vdovi. Pavle je šel h gospodarju, kateri
  4     1|                                III~PAVLE SVETIN PASTIR~Z drugimi
  5     1|           drugimi pastirji vred je Pavle po spašnjah živinico gonil
  6     1|           mu je velikokrat rekla: "Pavle, Pavle! Boga se boj in nikoli
  7     1|          velikokrat rekla: "Pavle, Pavle! Boga se boj in nikoli nič
  8     1|           bo zapustil." Zatorej je Pavle gospodarja vselej rad ubogal,
  9     1|            prav mimo hiše, kjer je Pavle, Nežin sin, služil. Takrat
 10     1|          reče mati: "Ljubi moj sin Pavle! Vselej si me rad ubogal
 11     1|           in jim pomagali. ~Pastir Pavle je bil tudi dolgo časa žalosten,
 12     1|        nikoli več ne bova videla." Pavle si je materine nauke zvesto
 13     1|            norčije uganjali, se je Pavle ob stran usedel, bukvice
 14     1|        Zgodbe sv. pisma, katere je Pavle zmeraj z veseljem bral.
 15     1|           gmajni živinico pasli in Pavle z njimi. Drugi pastirji
 16     1|         pokličejo Pavleta, rekoč: "Pavle, pojdi sem, ti znaš nemško,
 17     1|           kaj ta gospod vprašuje!" Pavle hitro priteče, se lepo ponižno
 18     1|          drugače ne morem naprej." Pavle reče: "Gospod, le tukaj
 19     1|            preden ljudje pridejo." Pavle vzame iz torbice nekako
 20     1|            bo kri ustavila." ~Zdaj Pavle hitro steče domov ljudi
 21     1|          vsakemu en tolar. "Ti pa, Pavle, bodi vedno tako priden
 22     1|           ponudi tri bele tolarje. Pavle pa se lepo zahvali in jih
 23     1|        ponujal, in jih ne vzameš." Pavle pa na vse to drugega ne
 24     1|            mi najbolj ugaja pastir Pavle, ker je toliko prijazen
 25     1|         obstoji pred hišo, kjer je Pavle služil. Dva gospoda stopita
 26     1|     gospodinjo: "Kje je vaš pastir Pavle?" ~Žena odgovori: "Ni ga
 27     1|         čakata, da pride. Ko pride Pavle, ga v kočijo posadita in
 28     1|            peljeta. Po poti vpraša Pavle ponižno: "Gospodje, kam
 29     1|            se po gosposko gostil." Pavle se sladko posmeje in se
 30     1|         Gospoda začne hitro jesti, Pavle pa debelo gleda in se noče
 31     1|          odkazali. Baron mu reče: "Pavle, usedi se in jej z nami,
 32     1|       kolikor se ti bo poljubilo." Pavle reče ponižno: "Ne zamerite,
 33     1|            lepe denarje ponujal?" ~Pavle odgovori ves bister, naravnost,
 34     1|          imel." ~Nato reče baron: "Pavle, pridni fant, le tak ostani
 35     1|          Tudi gospe baronki je bil Pavle zelo všeč, zato ga prijazno
 36     1|           pokliče Pavleta, rekoč: "Pavle, bi li ti zapustil svojo
 37     1|           učil, v šolo boš hodil." Pavle odgovori: "Oh, milostljivi
 38     1|       privoljenje prosim." "Srečni Pavle," reče gospodar, "sreča
 39     1|            teboj, da te izročim." ~Pavle in gospodar gresta gospodi
 40     1|           ravno po cesti sprehaja. Pavle se od daleč odkrije in prosi
 41     1|      storiti. Ko bliže prideta, se Pavle ponižno prikloni in gre
 42     1|           in nič hudega ti ne bo." Pavle je precej pri gospodi ostal,
 43     1|                                 IV~PAVLE ŠOLAR V NEMŠKEM GRADCU~Drugi
 44     1| popravljena, gospoda gre naprej in Pavle z njo. Težko mu je bilo
 45     1|           S takimi mislimi zapusti Pavle rojstno deželo. O malem
 46     1|           O malem šmarnu je prišel Pavle s svojo gospodo v Nemški
 47     1|        šolo. ~O vseh svetih je jel Pavle hoditi v prvo latinsko šolo.
 48     1|     pomagali. Cela tri leta je bil Pavle Svetin vesel, lepo rejen
 49     1|          poznal. Četrto leto pa je Pavle jel klavrn hoditi. in žalosten
 50     1|            pri hiši, s katerimi je Pavle jedel, če vedo, zakaj Pavle
 51     1|        Pavle jedel, če vedo, zakaj Pavle hujša. Rekli so mu: "Pavle
 52     1|         Pavle hujša. Rekli so mu: "Pavle mora hujšati, on grozno
 53     1|           meso, kruh in sir nesel. Pavle pride kmalu domov, po navadi
 54     1|           za njim, ne da bi ga bil Pavle videl. Preden gre v šolo,
 55     1|           od vsega hudega umreti." Pavle ga je pa tolažil in ga opominjal,
 56     1|          hitro je šel stran, da ga Pavle ni videl, šel domov in baronu
 57     1|        Baron, ki je vedel, da mora Pavle zdaj celi dve uri v šoli
 58     1|         gospe. Ves žalosten je bil Pavle, ko je prišel domov iz šole.
 59     1|         šole. Baron ga pokliče, ko Pavle bukve iz rok dene. Hitro
 60     1|         milostljivi baron?" vpraša Pavle ponižno. Baron se drži srdito
 61     1|           se drži srdito in reče: "Pavle, zakaj si nehvaležen? Ne
 62     1|            povej, zakaj to delaš?" Pavle, ves bled in prepaden, ponižno
 63     1|        Govori!" ~"Ne tajim," začne Pavle govoriti, "da sem večkrat
 64     1|            sta dejala: "Ne boj se, Pavle! Vse nama je znano, kako
 65     1|              S kakšnim veseljem je Pavle šel s hlapcema k bolnemu
 66     1|      povrniti." ~Vsak dan je potem Pavle smel obiskati svojega bolnega
 67     1|            Najbolj vesel pa je bil Pavle, Avguštinov tovariš. Vendar
 68     1|         graščino. Ko sta se ločila Pavle in Avguštin, so bile Pavletove
 69     1|        pisal, nikoli nič sporočil. Pavle ni vedel, ali Avguštin živi
 70     1|        njem ne o njegovi graščini. Pavle si misli: tako je na svetu.
 71     1|             ker sta videla, da ima Pavle žlahtno dušo, dobro srce
 72     1|            postrežen. V taki sreči Pavle vendar nikoli ni bil prav
 73     1|       gospa vprašala: "Zakaj nisi, Pavle, nikoli prav vesel in dobre
 74     1|             kaj ti vendar manjka?" Pavle pravi naravnost, brez hinavščine: "
 75     1|          koncu drugega leta, ko je Pavle ravno osmo šolo dokončal,
 76     1|           Grozno žalost je občutil Pavle v svojem srcu ob smrti svojega
 77     1|         živež dado." ~Drugi dan je Pavle zgodaj vstal in se napravil.
 78     1|                                  V~PAVLE NAJDE SVOJEGA PRIJATELJA
 79     1|      PRIJATELJA AVGUŠTINA~Ko se je Pavle na pot spustil in premišljeval,
 80     1|   prislužil, ko bom otroke učil." ~Pavle je hodil počasi, pot mu
 81     1|            nadlegovati. Ker je bil Pavle ponižen, je zvečer šel vselej
 82     1|     denarje imel. Srečno je prišel Pavle blizu Dunaja. Več ni bil
 83     1|         zna kam drugam svetovati. ~Pavle pride do graščine ves truden,
 84     1|           hočeš, kaj iščeš tukaj?" Pavle odgovori: "Šolar sem osme
 85     1|           potrebujemo; poberi se!" Pavle pravi: "Vsaj toliko mi dovolite,
 86     1|          in slišala. Zelo se ji je Pavle smilil. Mislila je, morebiti
 87     1|            storil, zato ne, ker je Pavle že osme šole šolar. Kuharica
 88     1|        gotovo vas bodo sprejeli." ~Pavle gre in po poti premišljuje:
 89     1|      hudega mu zato ne privoščim. ~Pavle gre do kajže, kakor mu je
 90     1|            ni v graščini prenočil. Pavle pa, ki nikoli ni opravljal,
 91     1|          vam svetovala." Zvečer je Pavle ljudem mnogo lepih reči
 92     1|           ker pot še ni udelana." ~Pavle vpraša gospodarja: "Povejte
 93     1|          gospod so se pripeljali!" Pavle hitro vzame laterno in reče
 94     1|         lučjo, da nazaj pridete." ~Pavle spremi graščaka do doma.
 95     1|            mu je posvetil. Zdaj je Pavle premišljeval, kako bi naredil,
 96     1|            Ko noter stopi, mu reče Pavle: "Avguštin ali me še poznaš
 97     1|           boš poznati hotel? Glej, Pavle, tvoj nekdanji prijatelj
 98     1|         večerji sta se Avguštin in Pavle po bratovsko pogovarjala
 99     1|         Povej mi vendar, ljubi moj Pavle, kaj te je prineslo tako
100     1|            ali kam si se namenil?" Pavle mu vse po vrsti razloži,
101     1|          reči kakor te besede: "O, Pavle, ne boš, ne boš nesrečen,
102     1|          tudi z njim. Ko odide, se Pavle obrne proti svojemu prijatelju
103     1|             O plemeniti, usmiljeni Pavle, ti si nam vsem lep zgled
104     1|      kuharica. ~Tri tedne je ostal Pavle v graščini. Medtem mu je
105     1|            od sebe spustil: "Ljubi Pavle, prežlahtno je tvoje srce,
106     1|          karkoli boš potreboval." ~Pavle se prijazno zahvali za tako
107     1|          se objameta in poljubita. Pavle gre na Dunaj. ~
108     1|                                 VI~PAVLE DESETOŠOLEC NA DUNAJU~Z
109     1|      DUNAJU~Z groznim veseljem gre Pavle Svetin proti Dunaju. Ni
110     1|       povedati. Iz vsega srca zdaj Pavle vzdihne proti nebesom, rekoč: "
111     1|           dobrotljivi Bog, všeč." ~Pavle gre zdaj srečno naprej,
112     1|          cerkve gredo. Celo uro je Pavle molil v cerkvi in premišljeval,
113     1|            izvolim. S temi mislimi Pavle vstane in gre iskat s pismom
114     1|       ponižno gre do njega. Preden Pavle pismo poda, ga gospod prijazno
115     1|         všeč." "Bil sem," odgovori Pavle, "molil sem in prosil Boga
116     1|           tako govori: "Ljubeznivi Pavle, vse vem, kako se je tebi
117     1|            dober duhovni pastir." ~Pavle odgovori ponižno: "Visoke
118     1|         stan, kakor je duhovski." ~Pavle je stopil v deseto šolo,
119     1|            mašnika posvečen. Ko je Pavle vse šole skončal, je bil
120     1|        malim šolarjem. Nato je bil Pavle izvoljen za poglavarskega
121     1|                                VII~PAVLE DVORNI SVETOVALEC, POTEM
122     1|          dajala škofija, vendar je Pavle ostal pri svoji navadi,
123     1|         Avguštin, katerega je škof Pavle več dni pridržal, da sta
124     1|         proti domu spusti, ga škof Pavle spremi do ceste; škofija
125     1|        obiskati in se ločita. Škof Pavle se ravno usede v kočijo,
126     1|            gosposka ženska." ~Škof Pavle gre pri tej priči k bolniku,
127     1|            tudi ti." S tem se škof Pavle obrne in gre. Preden se
128     1|           lepo sobico. ~Ko je škof Pavle sam s tovarišema v sobici,
129     1|              Škof Pavel odgovori: "Pavle mi je ime; pišem se Svetin,
130     1|         tudi meni. Jaz sem vaš sin Pavle, katerega ste krave past