Del

  1  Uvod|    tednih so naredili ženitnino. K ženitovanju je prišel tudi
  2     1|       molitev opravita in gresta k pokoju. ~Prav res je, da
  3     1|         imel, da bi ne bil ubit. K sebi je vzela pošteno gostjo,
  4     1|         katere ti iz ljubezni in k tvoji sreči govorim: Nikoli
  5     1|        radovoljno v vojake in pa k Francozom, kateri so tisti
  6     1|          smejali. Baron I. stopi k njim in jim po nemško reče: ~"
  7     1|         v kočiji s Pavletom. Kar k mizi sedejo, katera je bila
  8     1|          debelo gleda in se noče k mizi usesti, kamor so mu
  9     1|         hitro povrnil. Pojdi brž k dobri gospodi nazaj, reci,
 10     1|         dene. Hitro uboga in gre k baronu, katerega najde na
 11     1|          Baron in baronka sta se k videzu nekaj časa jezno
 12     1|         hodilo. Pojdi zdaj hitro k svojemu bolnemu tovarišu
 13     1|          Drugi dan pošlje gospod k bolniku tudi svojega zdravnika,
 14     1|      zdravnika, ki je tako dolgo k njemu hodil, da ga je ozdravil. ~
 15     1|          je Pavle šel s hlapcema k bolnemu prijatelju, se ne
 16     1|         leta je ozdravel in spet k moči prišel. Prva pot bolnika
 17     1|          nama greš v vsako hišo, k vsaki gospodi; saj ti dava,
 18     1|        prosil, da bi mogel priti k ljudem, kjer bi mogel pošteno
 19     1|        je rekel: "Kuharica mi je k vam svetovala." Zvečer je
 20     1|      besedi spoznal. Potem stopi k njemu, ga objame in poljubi
 21     1|     toliko revščino trpeti kakor k nesreči bližnjega kaj pomagati." ~
 22     1|          Gradcu. Pojdi naravnost k mojemu stricu, podaj mu
 23     1|    službo šest let z veseljem in k veselju vsem malim šolarjem.
 24     1|        bi hitel domov, kar stopi k njemu gospodar bližnje kajže,
 25     1|          Pavle gre pri tej priči k bolniku, ga vpraša več reči;
 26     1|        Zato sva se iz vsega srca k Bogu obrnila, vedno prosila
 27     1|       prijatelja! Potem se obrne k Francozu in mu prijazno
 28     1|       ponižno s svojim tovarišem k škofu, ga zahvali za vse
 29     1|          molil in se pripravljal k sveti maši. Ob sedmih bomo
 30     1|      dajali, da je vse moje srce k Bogu obrnjeno in vneto za
 31     1|          Nato gre oštir s Karlom k škofu in mu pravi: "Nič
 32     1|       zgled. Danes je pa zjutraj k maši prišla in se kmalu
 33     1|        leti je graščinico kupila k veliki sreči vsem revežem
 34     1|   pripeljala." ~Karel pravi nato k škofu Pavlu: "Milostljivi
 35     1|      Reveža sta, zato sem ju jaz k sebi v kočijo vzel; domovanja
 36     1|          gospod škof, in pridete k meni in me ubogo, žalostno
 37     1|      Karel, ki je sam radovoljno k Francozom šel, dasiravno
 38     1|     glasno zajoka, vstane in gre k svoji materi, potem jo objame
 39     1|       omedli od veselja. Ko spet k sebi pride in se ove, so
 40     1|          denarjev dosti imel, je k sreči videl, kako v vodi
 41     1|  pomagali, naju preskrbeli, naju k sebi vzeli in zdaj še sami
 42     1|       vzeli in zdaj še sami naju k vam pripeljali." ~Nato mati
 43     1|         in sin vstaneta, stopita k škofu Pavlu, ga vsak za
 44     1|          pripravljeno. Poklicani k mizi, preden se usedejo,
 45     1|         za njim molili. Potem se k mizi usedejo, jedo in se
 46     1|         škof, "da pokličete Nežo k mizi in da mi dovolite ji
 47     1|      mazili so jo kmalu spravili k sebi. Po praznično so jo
 48     1|       praznično so jo oblekli in k mizi se je morala usesti,
 49     1|         je branila. Ko je prišla k mizi, so se vsi povabljeni
 50     1|          vzame svojo mater in jo k sebi v kočijo posadi; tudi
 51     2|        Pek nato fanta z veseljem k sebi vzame in ga uči pekovskega
 52     2|         ga radi imeli, ker se je k vsakemu delu znal pripraviti
 53     2|        zelo žalosten. Zato stopi k njemu in mu prijazno reče: "
 54     2|         Janez Svetin srčno stopi k žalostnemu gospodu in reče: "
 55     2|     jutro pridejo trije gospodje k peku po fantu vprašat. "
 56     2|    plačal, ne bo se kesal, da je k meni prišel, če bo priden." ~
 57     2|          dobrote. Ti si prinesel k moji hiši božji blagoslov
 58     2|          svojega ljubega Svetina k Francozu v sobo in mu ga
 59     2|         kotih in se pripravljali k smrti. Dejali so: "Zdaj
 60     2|  zdihovali. Tudi Svetin se je že k smrti pripravil in še s
 61     2|      posebnim zaupanjem zdihoval k Materi božji in jo za pomoč
 62     2|        vedel, da je to nalašč le k videzu, prosi tovariša,
 63     2|       pisarnico velik, imeniten, k videzu žlahten, lepo oblečen
 64     2|      bolj ko prej, in ni zahajal k norčijam ali igram v tovarišije,
 65     2|    dopoldne in popoldne v cerkev k službi božji; potem pa je
 66     2|    vselej tudi muzika in pijača. K tem norčijam so tovariši
 67     2|         Tudi me ne veseli hoditi k takim igračam, kjer se nič
 68     2|        bi bil on božji blagoslov k hiši prinesel. Vsi kolikor
 69     2|          mogoče; vendar se mu je k videzu po hinavsko prijaznega
 70     2|    Zvečer še tistega dne pokliče k sebi svojega moža Teodora
 71     2|   sprijaznil se je s Svetinom le k videzu, v srcu pa je tlelo
 72     2|          še nekatere služabnikov k sebi, da jim naroči, kako
 73     2|  zaklenil, potem ni bilo nikogar k meni; cekinov vendarle ni,
 74     2|                        VI~SVETIN K SMRTI OBSOJEN~V osmem mesecu
 75     2|    tatvine in nezvestobe obsojen k smrti, da mu bo s sekiro
 76     2|         bolj čist ko sonce; tebi k časti hočem svojo muko pretrpeti.
 77     2|     ostanem. O Jezus, kmalu upam k tebi priti." ~Vsi ljudje,
 78     2|        dni je imel odloga, da se k smrti pripravi. Dali so
 79     2|          njem bil, ga tolažil in k smrti pripravljal. Med drugim
 80     2|       storil, zavoljo katere sem k smrti obsojen. Že sicer
 81     2|    Teodorova hči Kristina je šla k smrti obsojenega Svetina
 82     2|        da naj si te zgodbe nikar k srcu ne jemlje, in sta mu
 83     2|     pripravljena, vsi se usedejo k mizi, le Ludvika še ni bilo.
 84     2|       krščenici, naj gre Ludvika k večerji klicat. Ona gre
 85     2|        pri miru. Ko prideta spet k mizi, reče tisti gospod,
 86     2|      Ludvika obstopijo, on stopi k njemu, ga prime za roko
 87     2|       zgodilo, pa je vojaki niso k njemu pustili, ker je bilo
 88     2|           četudi trpi, trpljenje k večji sreči teknilo. Gospodje
 89     2|    večera je Ludvik Bodin prosil k sebi sodnika, da bi nekaj
 90     2|      drugi dan so Bodina peljali k očitni sodbi, kjer je svojo
 91     2|        kakor je storil. Obrne se k sodnikom in reče: "Gospodje,
 92     2|   prepričan, zato je po postavah k smrti obsojen. Ker je pa
 93     2|         dni mu je bilo dovoljeno k smrti se pripravljati. Premoženje
 94     2| vklenjenega, pred dvema mesecema k smrti obsojenega Svetina.
 95     2|          ta pa je bil po krivici k smrti obsojen. Očitno je
 96     2|       besedo govoril. Svetin gre k njemu in Bodin mu reče: "
 97     3|      ogledovat, kako se Španjoli k boju pripravljajo; rad bi
 98     3|          storiti; obsojen je bil k smrti. Španjolski general
 99     3| Španjolski general sam je prišel k njemu v ječo in mu oznanil
100     3|          in tudi enega ranil, je k smrti obsojen, da bo jutri
101     3|       ker ni nič orožja imel, ni k smrti obsojen, ampak pri
102     3|        ujetega generala obsodili k smrti, pa grozno sovraštvo
103     3|          in Španjoli. Zato so ga k smrti obsodili, če so le
104     3|       pri njem in ga pripravljal k smrti. ~Svetin je med tem,
105     3|    obrnite smrtne bridkosti Bogu k časti za pokoro vaših prestopkov.
106     3|         iz sovražnikovih rok; in k temu pomagati bom tudi jaz
107     3|        varovat. Med njimi je bil k sreči eden, ki je znal francosko
108     3|         moj Svetin, plavaj nazaj k meni, da počijeva. Bog je
109     3|        dna svojega srca vzdihnil k Bogu in rekel: 'O dobrotljivi
110     3|         nevarnostih prišel nazaj k svojim, in prosil, naj Svetina
111     3|          Vse te reči so speljali k morju, jih znosili v barko
112     3|  pometali. Svetina je kupil neki k videzu mogočen gospodar. ~
113     3|    kletvijo in tepenjem priganja k težkemu delu, ki ga morajo
114     3|    grezih, da je do jutra prišel k morju, a ni se upal pokazati
115     3|        bi prijeli in nazaj gnali k poprejšnjemu gospodarju.
116     3|     hitro oglasi: "Ne boj se, le k nam pojdi, nič ti ne bo
117     3|         sem, da sem zadel precej k tako dobrim ljudem. Pa kako
118     3|          in vsak praznik v mesto k sv. maši, če bo le o pravem
119     3|        mineta, kar pride general k Svetinovemu gospodarju se
120     3|           je možil svojo hčer in k tej imenitni ženitnini so
121     3|         General pravi: "Rad grem k vašemu ženitovanju, toda