Del

 1     1|      vesela, kar sva vkup; nikoli te ne vidim se nasmejati ali
 2     1|         in žalostna in pa večkrat te slišim zdihovati. Kaj ti
 3     1|      skrbi in truda. Ne misli, da te nimam rada; srečna vsaka
 4     1|           desni roki ima zarezane te besede: Franc Svetin; na
 5     1|        Plačaj, kar si dolžna, več te ne bom čakal; ako ne plačaš,
 6     1|       stori! Spomni se vselej, da te Bog povsod vidi. Če se boš
 7     1|          Če se boš greha varoval, te Bog nikoli ne bo zapustil."
 8     1|           gospodinja ukazala, naj te kdo vidi ali ne. S hudobnimi
 9     1|    Kordula je zraven stala in vse te besede slišala, katere so
10     1|         vse to drugega ne reče ko te besede: "Če sem kaj zaslužil,
11     1|         ostani in srečen boš, Bog te ne bo nikoli zapustil."
12     1|          prosi privoljenja, in če te bodo pustili, pridi povedat
13     1|          pridi povedat in vzamemo te s seboj." ~Pavel hvaležno
14     1|             reče gospodar, "sreča te išče, ne pusti je iz rok!
15     1|        nisem prav storil, ker sem te včeraj zmerjal za to, ko
16     1|         da z veseljem dovolim, da te vzamejo. Pa čakaj, da bo
17     1|          gotovo, grem s teboj, da te izročim." ~Pavle in gospodar
18     1|           trpiš, torej sem prišel te obiskat in ti pomagat. Vendar
19     1|          nisem upal, ker se že za te dobrote, kar mi jih storite,
20     1|          kako si ravnal. Rada sva te do sedaj imela, pa veliko
21     1|      sedaj imela, pa veliko rajši te bova za naprej. Bodi vedno
22     1|         mu reci: Tisti gospod, ki te je obiskal, ti vse to pošilja
23     1|        solze, z usmiljenim očesom te je pogledal in zdaj ti pomanjšuje
24     1|           le naprej moli na glas. Te besede sta gospoda slišala,
25     1|           Baron je tudi bil vesel te zgodbe. Najbolj vesel pa
26     1|            Vpričo treh prič je še te besede rekel: "Vse za menoj
27     1|           tvoj nekdanji prijatelj te je prišel obiskat." Ko Avguštin
28     1|      prišel obiskat." Ko Avguštin te besede zasliši, ostrmi:
29     1|        sem nate pozabil ali da bi te poznati ne hotel. Vem, da
30     1|      vendar, ljubi moj Pavle, kaj te je prineslo tako daleč,
31     1|           ni več mogel reči kakor te besede: "O, Pavle, ne boš,
32     1| prijatelju Avguštinu, rekoč: "Bog te živi, moj prijatelj Avguštin,
33     1|        prijatelj Avguštin, gospod te imenitne graščine. Ne zameri,
34     1|           graščine. Ne zameri, da te vpričo vseh povabljenih
35     1|        tedaj moje prošnje! Prosim te samo to, da hišnika ne deneš
36     1|      bližnjega kaj pomagati." ~Na te besede so se vsi povabljeni
37     1|            izvoli si stan, kateri te veseli, jaz pa te bom z
38     1|          kateri te veseli, jaz pa te bom z vsem potrebnim preskrbel,
39     1|         podaj mu pismo in sprejel te bo z veseljem in ti bo dal
40     1|            Vse to očitno kaže, da te je Bog v duhovski stan namenil.
41     1|         spoštuj in ubogaj jo, Bog te je s trpljenjem zbistril
42     1|             in nikoli ne pozabita te resnice: Kdor si prizadeva,
43     1|      danes tako na smeh držiš, ko te še nisem videl ne enkrat
44     1|           nekako služabnico ravno te starosti. Obe živita vkup
45     1|         zraven mene prebival. ker te sreče nimam, da bi ga še
46     1|           oh, kako sem srečna, da te še enkrat vidim! Dobrotljivi,
47     1|          drugega ni mogel reči ko te besede: "Zdaj vsaj vem,
48     1|          mogla drugega reči kakor te besede: "Žlahtna gospa,
49     2|      Kakor nalašč so bile mokarju te besede, zato brž reče: "
50     2|       tudi v šolo hodil. Vsak dan te vendar ne morem pustiti
51     2|      dejali: Fant, obdrži v glavi te besede: Po hudobni tovarišiji
52     2|          Spravi in tiho bodi, saj te nihče ne vidi; denarjev
53     2|            vam Bog lahko pomaga." Te besede nedolžnega mladeniča
54     2|       fanta, rekoč: "Janez, nerad te pustim od hiše, zato ker
55     2|           zvest in priden; rad bi te imel. Ker pa te ta gospod
56     2|            rad bi te imel. Ker pa te ta gospod hočejo in te do
57     2|         pa te ta gospod hočejo in te do smrti preskrbe, te je
58     2|          in te do smrti preskrbe, te je sreča došla. Ne bom ti
59     2|           vendar nimam, da bi vse te jezike znal govoriti in
60     2|         če bo priden." ~Svetin je te besede slišal; bile so mu
61     2|         morje na Francosko, ko bi te gospodar pustil in privolil?"
62     2|      gospodar Svetinu: "Prepustim te temu svojemu prijatelju,
63     2|      kakor si bil do zdaj, in Bog te ne bo zapustil. Ko bi se
64     2|           pridi nazaj, z veseljem te bom sprejel in ti bom vselej
65     2|        proti Trstu in pravi: "Bog te obvaruj, ljuba domača dežela!
66     2|           domača dežela! Morebiti te nikoli več ne bom videl;
67     2|         ne skrbi, naredil bom, da te ne bo več motil." -- Od
68     2|        nato drugega ne reče kakor te besede: "Se bova že v kratkem
69     2|         dal. Prosim vas, spravite te denarje, zakaj jaz jih nočem
70     2|     kratkem videla. Vedel sem, da te bo gospodar poslal z menoj
71     2|     mladosti si pri meni, veš, da te imam rad in ti vse zaupam;
72     2|          radovoljno privolila, da te rada vzame. Svojo hčer,
73     2|         če bi se primerilo, da bi te moja hči Kristina ne hotela
74     2|       svojem srcu. To je kača, ki te bo umorila. Nikoli ne boš
75     2|          pameten!" ~Ludvik je vse te besede ponižno poslušal,
76     2|       svetom varovala, je bila na te Ludvikove besede vsa prestrašena
77     2|        nerodnega govorili. Prosim te, da Svetina od hiše spraviš." ~"
78     2|     Svetina: "Ludvik, od mladosti te imam in pri meni boš, dokler
79     2|     svojih opravilih. Vsi so bili te sprave veseli in so v miru
80     2|           drugega odgovoril kakor te besede: "Gospodje, sodite
81     2|    življenja ure so štete. Prosim te, stori čist račun z Bogom.
82     2|         ga pogovarjala, da naj si te zgodbe nikar k srcu ne jemlje,
83     2|            zdihoval je in večkrat te besede izgovoril: "O nedolžni
84     2|     peklenski cekini!" Trikrat je te besede tako izgovoril, da
85     2|         in Bodin mu reče: "Prosim te, odpusti mi, odpusti mi
86     3|        kadar se bo prav namerilo, te bom spustil in ti še dobro
87     3|            kakor si bil do sedaj, te bom spustil domov in te
88     3|           te bom spustil domov in te z vsem preskrbel, da le
89     3|         na Francosko poslati. Vse te reči so speljali k morju,
90     3|          ti ne bo krivice. Ne bom te imel kakor sužnega, ampak
91     3|      ampak kakor domačega. Če sem te ravno kupil, ne boš čutil,
92     3|        govoriti z generalom kakor te besede: "O, gospod, če je
93     3|      pojdem na Francosko. Odkupil te bom od sužnosti, naj velja,
94     3|       kjer je naš ženin doma!" Na te besede zardi France Svetin
95     3|     Svetin. Kdo bi bil mislil, da te bom tukaj in pa v takem