Del

 1  Uvod|          ime Janez, drugemu Pavel. Gospod in gospa suknarije sta bila
 2     1|    postajati; vsak berač hoče zdaj gospod biti." ~Žalostna gre mati
 3     1|            nam boš povedal, kaj ta gospod vprašuje!" Pavle hitro priteče,
 4     1|         odkrije in pravi: "Žlahtni gospod, kaj bi radi?" Baron reče: "
 5     1|        morem naprej." Pavle reče: "Gospod, le tukaj počakajte, jaz
 6     1|            jih noče vzeti, rekoč: "Gospod, možem ste zadosti plačali,
 7     1|         takih lepih denarjev ti je gospod ponujal, in jih ne vzameš."
 8     1|           Ne zamerite, milostljivi gospod baron, saj niste še molili,
 9     1|       naravnost, brez hinavščine: "Gospod baron žlahtni! Zato nisem
10     1|         odgovori: "Oh, milostljivi gospod baron, grozno rad bi šel,
11     1|           izbral in moj dobrotnik, gospod baron, bo moj telesni oče.
12     1|           bi storil, pa ne more. O gospod, ne zamerite, ne vem, kdo
13     1| odgovarjati, in reče: "Milostljivi gospod baron, moj oče, moj dobrotnik!
14     1|          bolniku in mu reci: Tisti gospod, ki te je obiskal, ti vse
15     1|      potreboval." Drugi dan pošlje gospod k bolniku tudi svojega zdravnika,
16     1|          tvojo revščino. Glej, moj gospod ti pošilja jedi, dobre in
17     1|      naprej, boš prejel. Moj dobri gospod, moj oče, je obljubil za
18     1|           je ime in kako se piše." Gospod odgovori: "Šolarju, ki ga
19     1|            je, karkoli je poželel. Gospod in gospa se nista ganila,
20     1|        žalosten. Velikokrat sta ga gospod in gospa vprašala: "Zakaj
21     1|          naglo smrtjo umrje njegov gospod baron brez testamenta. Vpričo
22     1|          zavpije: "Nič ne, meni je gospod prepovedal takih potepuhov
23     1|           zgrda odžene. Vem, da bi gospod sam ne bil tako z njim storil,
24     1|            iti spat prej, da se bo gospod graščine mimo peljal. On
25     1|    graščine mimo peljal. On je naš gospod, koča je njegova; pusti
26     1|      kajžarju ime, "hiti posvetit, gospod so se pripeljali!" Pavle
27     1|            da bo prenočil v kajži. Gospod se ni več menil. Ko pride
28     1|         hišnik iz graščine odgnal. Gospod hitro gre v spodnjo hišo,
29     1|            moj prijatelj Avguštin, gospod te imenitne graščine. Ne
30     1|        Preden Pavle pismo poda, ga gospod prijazno vpraša: "Vi ste
31     1|         pravega stanu se lotiti."  Gospod odpre pismo in bere; kar
32     1|      ponižno: "Visoke časti vredni gospod! Ravno to je moja misel;
33     1|         kajže, rekoč: "Milostljivi gospod škof, prosim vas, da bi
34     1|          Karel je toliko rekel: "O gospod škof, vi ste me oteli od
35     1|          pravi: "O moj dobrotljivi gospod, vi poznate mojo mater?
36     1|          tako vesel?" "Milostljivi gospod škof," odgovori Karel, "
37     1|          škofu Pavlu: "Milostljivi gospod škof, dovolite mi, da grem
38     1|           sami?" Žena: "Niso sami, gospod in gospa z dvema otrokoma
39     1|        daleč ponižate, milostljivi gospod škof, in pridete k meni
40     1|           ne zamerite, milostljivi gospod škof, če vas vprašam, kako
41     1|     pričujoči, visoke časti vredni gospod škof Pavel. Oni so nama
42     1|          ji reče: "Pojdi, tukaj ti gospod škof hočejo nekaj povedati." ~
43     1|         krave past; prišel je neki gospod, ga s seboj vzel in od takrat
44     2|        njemu in mu prijazno reče: "Gospod, ne zamerite, da vas vprašam:
45     2|             da ste tako žalostni?" Gospod bi morebiti v svoji sreči
46     2|      človeka ponižnega stori. Zato gospod globoko zdihne in reče: "
47     2|            in nepokažen mladenič: "Gospod, če vam jaz ne morem pomagati,
48     2|          Boga zaupati. Prej je bil gospod le v posvetne skrbi, v barantije
49     2|      nikoli ne mislil. ~Nato pravi gospod: "Prav govoriš. Res je,
50     2|       žalostnemu gospodu in reče: "Gospod. lepo vas prosim, ne storite
51     2|          obrnil." ~Pri teh besedah gospod ostrmi in fanta debelo gleda.
52     2|             koliko je bilo notri!" Gospod pravi: "Bilo je notri dvanajst
53     2|            mošnje, spodobno reče: "Gospod, ali vam nisem prav pravil,
54     2|          vaša izgubljena mošnja?" ~Gospod jo ugleda in zavpije: "Moja,
55     2|     veselja mu skoraj težko pride. Gospod objame fanta, od veselja
56     2|         vem kako silili." ~Zdaj se gospod šele prav čudi, da fant
57     2|           sem, radi me imajo." ~Ko gospod vidi, da fant nič daru vzeti
58     2|            rdečim mostom v Trstu." Gospod vse to s svinčnikom zapiše
59     2|           ker ste za mano prišli?" Gospod pravi: "Vse, vse, le prišel
60     2|            dobroto storil." ~Tisti gospod pa je bil velik trgovec
61     2|          trgovec v Trstu, imeniten gospod, ona dva sta bila mestna
62     2|           do smrti. Zatorej vpraša gospod: "Janez, ali si dovoljen
63     2|           bi te imel. Ker pa te ta gospod hočejo in te do smrti preskrbe,
64     2|         želje se kaj več naučiti." Gospod mu vse obljubi. Preden pa
65     2|        poljubil in pametno rekel: "Gospod, zahvalim, da ste mi toliko
66     2|    odgovori, od strahu ves boječ: "Gospod, saj molim ves čas, kar
67     2|            gospodarju in mu reče: "Gospod, ne zamerite, nekaj bi vam
68     2|       videzu žlahten, lepo oblečen gospod in vpraša: "Si ti Svetin,
69     2|      nikoli vas nisem videl." Tuji gospod nato drugega ne reče kakor
70     2|          ve, zakaj mu je to pustil gospod, katerega ne pozna. Ko pride
71     2|           to mošnjico mi je neznan gospod prinesel, tristo frankov
72     2|             kaj začel. Zato reče: "Gospod, po krivici ne smem delati
73     2|           opraviti?" Svetin reče: "Gospod, zakaj sem tako kmalu nazaj
74     2|         videl je, da ga imajo radi gospod in gospa in tudi gospodična
75     2|      zamero spravil, in je rekel: "Gospod, ne verujte mu toliko, ne
76     2|            spet k mizi, reče tisti gospod, ki je rekel, naj ga pustijo: "
77     2|           miru, da nazaj pridem." ~Gospod, kateri je bil eden izmed
78     2|        Svetin iz cerkve, že nas je gospod poklical, da bi nam še kaj
79     3|             Kmalu ga je najel neki gospod, ki je imel suknarijo ali
80     3|         kjer se sukno dela. Ker je gospod videl, da gre Svetinu delo
81     3|       zvesto služil; zatorej ga je gospod tako rad imel, da se brez
82     3|           konjske krvi, in pravi: "Gospod general, ne branite se več,
83     3|         reče: "Zelo se mi smilite, gospod general, ker boste morali
84     3|           zna kaj vrt obdelovati. "Gospod," mu odgovori Svetin ponižno, "
85     3|       sprehajat imeniten, prileten gospod; bil je francoski general
86     3|          temi ponižnimi besedami: "Gospod, če se vam ne zamerim, vzemite
87     3|           vas le še živih vidim." ~Gospod pogleda Svetina, po sužnje
88     3|         Španjoli niso ustrelili?" ~Gospod se zavzame in pravi: "Ti
89     3|            toliko je še rekel: "O, gospod, če je mogoče, pomagajte
90     3|      gospodarjem v hišo, mu reče: "Gospod, prosim vas, dovolite mi,
91     3|           se začudi in pravi: "Tak gospod, kakor ste vi, general,
92     3|     generalom kakor te besede: "O, gospod, če je mogoče, pomagajte