Del

 1     1|         pijeta in se pogovarjata o tem, kar sta danes v cerkvi
 2     1|         ko je mati fantoma ravno o očetu pripovedovala, kako
 3     1|          očetu sama naredila." ~"O ljuba mati," reče nato Pavle, "
 4     1|       iskat. Žalostna je rekla: "O, da bi jaz sama bila, ne
 5     1|    dežele nekaj let gospodarili. O, kako sem takrat jokala
 6     1|     besede ne izvem in ne slišim o njem. Bojim se da je zmrznil
 7     1|         pa ni nobenega glasu več o njem; o, že so morebiti
 8     1|       nobenega glasu več o njem; o, že so morebiti njegove
 9     1|         bral. Nekega dne je bral o Davidu, kako je pastirčeval. "
10     1|     sprehajata in se pogovarjata o nesreči poprejšnjega dne. "
11     1|         globoko vzdihne, rekoč: "O, dobra gospa, rad bi bil
12     1|    zapusti Pavle rojstno deželo. O malem šmarnu je prišel Pavle
13     1|          peljal zapisat v šolo. ~O vseh svetih je jel Pavle
14     1|          ali je res, kar družina o Pavletu pripoveduje. Res
15     1|        hlapec Pavleta govoriti: "O, ljubi moj prijatelj" Danes
16     1|        ni, da bi mi kaj pomagal. O, Bogu se usmili," je začel
17     1|       Rad bi storil, pa ne more. O gospod, ne zamerite, ne
18     1|          nebesom obrnil, rekoč: "O dobrotljivi Bog! Nisem vreden
19     1|    prihajava; ali nama moreš kaj o tej cerkvi povedati? Koliko
20     1|         prešel. Nič ni slišal ne o njem ne o njegovi graščini.
21     1|       Nič ni slišal ne o njem ne o njegovi graščini. Pavle
22     1|        Zakaj se mi nisi razodel? O prijatelj, presrčni moj
23     1|         po bratovsko pogovarjala o poprejšnjih časih in se
24     1|        časno srečo, goljufna je. O, da bi le večno, neskončno
25     1|     mogel reči kakor te besede: "O, Pavle, ne boš, ne boš nesrečen,
26     1|         ti jo z veseljem dam. Pa o tem se bomo jutri pomenili,
27     1| hišnikovem slovljenju žalostni. "O plemeniti, usmiljeni Pavle,
28     1|         velikih poslopij kipi in o katerega visočini je že
29     1|   vzdihne proti nebesom, rekoč: "O dobrotljivi Bog, razsvetli
30     1|         to izvolim, kar je tebi, o dobrotljivi Bog, všeč." ~
31     1|         že poprej toliko slišali o njegovi dobrodelnosti. Velike
32     1|          dni pridržal, da sta se o nekdanjih časih pogovarjala,
33     1|          Karel je toliko rekel: "O gospod škof, vi ste me oteli
34     1|        na glas jokati in pravi: "O moj dobrotljivi gospod,
35     1|      nisem bil na Ilirskem, tudi o svojih ljudeh nič ne vem
36     1|          trije prišli obiskat?" "O, rada," pravi oštir, "veliko
37     1|         gospa tako huda?" Žena: "O, Bog varuj! Saj ne jokam,
38     1|         pravi: "Oh, kaj vi veste o mojem Karlu? Povejte mi,
39     1|        spremenil! Tvoje dobrote, o Bog, skušam danes posebno,
40     1|        pa vam je bilo, ker niste o meni nič slišali in zvedeli.
41     1|      znala tudi dobro govoriti: "O zvesti varuh mojega sina,
42     1|    storili, ne morem povrniti." "O dobra gospa Kordula," odgovori
43     1|      očeh hvaležno poljubujeta. "O dobri duhovni oče," je rekla
44     1|         mizi usedejo, jedo in se o mnogih rečeh pogovarjajo.
45     1|      vzeli in zdaj dolgo let nič o njem ne sliši. Zapustil
46     1|       mogla sama preživeti. Tudi o nobenem nič ne ve, kje je
47     1|        in od takrat ni več glasu o njem." ~Pri teh besedah
48     2|         to pregleduje in misli: "O revež, kdorkoli si to izgubil!
49     2|           Žlahtno je tvoje srce, o ljubeznivi fant! Povej mi,
50     2|  mošnjici. Ko pridem do kupčije, o strah, sežem v žep, ni je
51     2|       dal; tega bi ne bil nikoli o fantu mislil." Gospodje
52     2|       kdo ve, kako se jima godi? O kako bi rad zanje zvedel,
53     2|        kupčijo obravnavala in se o več rečeh pogovorila, je
54     2|          za pomoč prosil. ~Ravno o polnoči je bilo, ko je vihar
55     2|         nekaj bi vam rad povedal o vašem služabniku, enem mojih
56     2|         čutil. Če naredimo sedaj o našem trgovanju čist in
57     2|         in je še sedaj, da imajo o praznikih očitne igre: kegljanje,
58     2|    napove in nalaže strašne reči o Svetinu. Slednjič reče: "
59     2|         meni težko, ko bi ljudje o naši hiši kaj nerodnega
60     2|        vidim, da je moral Ludvik o meni take reči govoriti
61     2|        tako tudi jaz. Samo da bi o svojem očetu kaj zvedel,
62     2|        sodniščnici zbrali, da bi o njem sklepali. Sodba je
63     2|         pogleda in v srcu reče: "O Jezus! Ti si zame veliko
64     2|     ljubezni stanoviten ostanem. O Jezus, kmalu upam k tebi
65     2|         žalovali za Svetinom, le o njem so se pogovarjali in
66     2|          in kakor v hudih sanjah o cekinih govoril. Hišna gre
67     2|    večkrat te besede izgovoril: "O nedolžni Svetin, o peklenski
68     2|   izgovoril: "O nedolžni Svetin, o peklenski cekini!" Trikrat
69     2|       ušle iz ust tiste besede: "O nedolžni Svetin, o peklenski
70     2|      besede: "O nedolžni Svetin, o peklenski cekini!" Sodnik
71     2|   sodniki izpraševali Ludvika in o njem sklepali, kakor se
72     2|      svojemu sovražniku nagodim. O polnoči, ko je vse trdo
73     2|       Boga zapustil in Bog mene. O, da bi me Bog le na onem
74     3|       vzdihnil k Bogu in rekel: 'O dobrotljivi Bog, usmili
75     3|        General je takole molil: "O dobrotljivi, usmiljeni Bog,
76     3|          bridkosti okusil in ti, o Bog, si me rešil iz rok
77     3|         mojih sovražnikov. Tebe, o Bog, bom vselej častil,
78     3|          marsikak lep nauk dati. O Bog, daj mi še tega doživeti!" ~
79     3|        kakor natihoma je molil: "O Bog, moje srce je nepokojno.
80     3|       mesto k sv. maši, če bo le o pravem času prišel nazaj.
81     3|        Samo toliko je še rekel: "O, gospod, če je mogoče, pomagajte
82     3|      generalom kakor te besede: "O, gospod, če je mogoče, pomagajte
83     3|       proti svoji domači deželi. O Bog, varuj me pred nesrečami!" ~
84     3|          in nikoli več nisem nič o njih slišal. Bog ve, ali
85     3|          Pavla po imenu, pa tudi o njem nisem nikoli več nič
86     3|        na glas jokati in pravi: "O, Bog, kako si ti vendar
87     3|          mater ki je bila dekla. O koliko veselja smo obhajali
88     3|          doživela, da je zvedela o svojem možu in svojem sinu
89     3|       sta se večkrat pogovarjala o nekdanjih rečeh. General