Del

 1     1|       neprenehoma pred možem in pravi: ~"Kam se bom zdaj dela
 2     1|       Tudi meni naredite tako," pravi Janez. ~Mati reče: "Ljuba
 3     1|   rusovski zemlji! Glej, Neža," pravi gospa Kordula, "da imam
 4     1|       ubogal nauk božji, kateri pravi, da mi bo Bog že tukaj srečo
 5     1|         lepo ponižno odkrije in pravi: "Žlahtni gospod, kaj bi
 6     1|     bodi vendar tako preprost," pravi gospodar, "vzemi, kar ti
 7     1|       povej najprvo, kako se ti pravi in kdo so bili tvoji starši."
 8     1|            Ne grem prej domov," pravi Avguštin, "da opravim, kar
 9     1|    pravdo izgubili. Avguštin je pravi njen gospodar, njemu se
10     1|     nista storila brez Pavleta. Pravi oče in prava mati ne moreta
11     1|        ti vendar manjka?" Pavle pravi naravnost, brez hinavščine: "
12     1|  potrebujemo; poberi se!" Pavle pravi: "Vsaj toliko mi dovolite,
13     1|          kako se vašemu gospodu pravi, kako mu je ime ali je star
14     1|      ali je star ali mlad?" Mož pravi: "Ime mu je Avguštin, priimek
15     1|         če vam je prav." Kajžar pravi: "Zelo mi ustrežete, pojdite
16     1|       jima je godilo. ~Slednjič pravi Avguštin: "Povej mi vendar,
17     1|       rekel: "Glejte, ta je moj pravi, resnični prijatelj, moj
18     1|         um in pamet, da izvolim pravi stan, v katerega si me namenil;
19     1|        jima je godilo: "Jaz sem pravi Francoz," je rekel, "blizu
20     1|         začne na glas jokati in pravi: "O moj dobrotljivi gospod,
21     1|        Ali je le še živa?" Škof pravi: "Ne vem tega povedati,
22     1|    oštir s Karlom k škofu in mu pravi: "Nič ni čudnega to. Vsako
23     1|    gospa piše, od kod je. Oštir pravi: "Nič več ne vem povedati
24     1|        sabo pripeljala." ~Karel pravi nato k škofu Pavlu: "Milostljivi
25     1|         Pa, oštir, povejte mi," pravi škof, "ali bi pa gospa Kordula
26     1|     prišli obiskat?" "O, rada," pravi oštir, "veliko veselje ji
27     1|        sprašati, kako se še vam pravi?" Gospa Kordula odgovori
28     1|     Gospa Kordula vsa obledi in pravi: "Oh, kaj vi veste o mojem
29     1|       ni hotel povedati, da sem pravi Francoz, ampak je le Rusom
30     1|      zdela. Prosim vas, gospa," pravi škof, "da pokličete Nežo
31     1| spoznala, da je škof Pavel njen pravi sin. Od prevelikega veselja
32     2|         nikoli ne mislil. ~Nato pravi gospod: "Prav govoriš. Res
33     2|       je zdaj spoznal, da je ta pravi gospodar najdene mošnje,
34     2|   koliko je bilo notri!" Gospod pravi: "Bilo je notri dvanajst
35     2|       zatrdno spoznal, da je to pravi gospodar najdene mošnje,
36     2|       fanta, od veselja joka in pravi: "Pošteni fant! Koliko hočeš,
37     2|        Meni tudi ni nič treba," pravi fant nadalje. "Jesti in
38     2|      mošnjo v roke, jo odpre in pravi: "Fant, vsaj to mi povej,
39     2|         kaj si in kje si." Fant pravi: "Janez mi je ime, pišem
40     2|      devet goldinarjev?" ~Janez pravi: "Nekaj sem našel in nazaj
41     2|    kmalu pride. Smem vprašati," pravi pek, "kaj bi mu radi?" Eden
42     2|     Nato se gospodar ustraši in pravi: "Za božjo voljo, kaj je
43     2|         za mano prišli?" Gospod pravi: "Vse, vse, le prišel sem
44     2|        ti bo Bog dal." ~"Grem," pravi zdaj Janez, "pa prosim samo
45     2|        iz mesta, ki se mu Tulon pravi. Gospodar barke sam se je
46     2|      gleda nazaj proti Trstu in pravi: "Bog te obvaruj, ljuba
47     2|          bom sam imel." ~Svetin pravi: "Ljubi moj tovariš, če
48     2|       in jo vrže Svetinu. "Na," pravi, "to je tvoje!" in beži
49     2|         v svojo pisarnico in mu pravi: "Zdaj govori!" Svetin reče: "
50     2|      Svetin odgovoril." ~Helena pravi: "Res je tako, prav imaš.
51     2|        otrok staršem dolžan, in pravi: "Ljubi očka, ljuba moja
52     2|      meni in vam všeč." ~Teodor pravi svoji ženi: "Ali ti nisem
53     2|     pride hitro, se prikloni in pravi: "Kaj boste ukazali?" Teodor
54     2|      Kaj boste ukazali?" Teodor pravi: "Svetin, veš, da sem ti
55     2|         Stari Teodor se jezi in pravi: "Le nobenega ni bilo sinoči
56     2|       ven ne noter ne pojde, in pravi: "Zdaj bomo najprej doma
57     2|          z rokami vkup udari in pravi: "Božja roka me je zadela,
58     2|       res, vse potrdim." Sodnik pravi: "Ali spoznaš in veruješ,
59     2|         Svetin nedolžen?" Bodin pravi: "Popolnoma nedolžen je,
60     2|        se je nad njim pokazala; pravi hudodelnik se je našel,
61     2|   odpusti!" Svetin ga objame in pravi: "Bog naj ti odpusti jaz
62     3| generala izpod konjske krvi, in pravi: "Gospod general, ne branite
63     3|        s katerimi ste zvezani," pravi Svetin, "potem vzemite nožiček
64     3|          Svetin mu poda roko in pravi: "Jaz znam nekaj časa z
65     3|       glavo zunaj vode." Svetin pravi: "Glejte, koliko dobrote
66     3|      Afriko, do mesta, ki se mu pravi Alžir. Tam so jih peljali
67     3|     storil: "Zdaj lahko uidem," pravi sam pri sebi, "noč je, pogrešili
68     3|        božjo voljo vas prosim," pravi, "pomagajte mi, usmilite
69     3|         velikem mestu, ki se mu pravi Novi Jork. Precej drugi
70     3|            Gospod se zavzame in pravi: "Ti si, France Svetin!
71     3|  Imenitni Amerikan se začudi in pravi: "Tak gospod, kakor ste
72     3|       šla v barko. Veter je bil pravi, brodniki napno jadra. Kakor
73     3|    Svetinovega gospoda. General pravi: "Rad grem k vašemu ženitovanju,
74     3|          prime kupico v roko in pravi: "Naj živi tudi Ilirija,
75     3|     kako se ženin piše. General pravi: "Piše se Svetin kakor ti."
76     3|       pa hitro si jih obriše in pravi: "Očeta nisem nikoli poznal,
77     3|         na mehke stole in ženin pravi: "No, oče, kaj bi radi z
78     3|       veselja na glas jokati in pravi: "O, Bog, kako si ti vendar
79     3|      daljnih deželah godilo, in pravi: "Dve najbolj veseli zgodbi