Del

 1  Uvod|           Lastnik suknarije ga je iz dobrote v šolo pošiljal,
 2     1|           France in Neža popoldne iz cerkve,reče France: ~"Pojdi
 3     1|          so, da v 24 urah se mora iz hiše spraviti in vse zapustiti,
 4     1|           svoje matere, katere ti iz ljubezni in k tvoji sreči
 5     1|      zdele, da so ji debele solze iz oči pritekle. Pa hitro si
 6     1|          ob stran usedel, bukvice iz torbice vzel in bral. Imel
 7     1|           bom zvesto služil in ga iz srca ljubil." ~Prigodilo
 8     1|        baronka sta komajda zlezla iz zvrnjene kočije, vsa prestrašena
 9     1|      ljudje pridejo." Pavle vzame iz torbice nekako zelišče,
10     1|          prej so pastirji Pavleta iz norčije imenovali "fajmoštra",
11     1|        Pavleta, kdo ve, kaj še bo iz njega. Meni so večkrat mati
12     1|         komu le vode piti prinese iz dobrega srca, ne bo brez
13     1|       služil. Dva gospoda stopita iz kočije in vprašata gospodinjo: "
14     1|        vzela? Dobro delo bo to in iz fanta utegne sčasoma kaj
15     1|        sreča te išče, ne pusti je iz rok! Zdaj spoznam, da nisem
16     1|          stregel in včasi družini iz kakih lepih bukvic zvečer
17     1|           da je živel v Gradcu le iz dobrot očetovih prijateljev,
18     1|        sirota, ne morem se ganiti iz postelje, nikogar ni, da
19     1|         rodu. Skrivaj si je solze iz oči obrisal in mu ni drugega
20     1|         Pavle, ko je prišel domov iz šole. Baron ga pokliče,
21     1|           pokliče, ko Pavle bukve iz rok dene. Hitro uboga in
22     1|           je izpred oči, je kmalu iz srca. Prijatelj je dober,
23     1|         vse pobralo in Pavleta so iz hiše spodili, rekoč: "Ti
24     1|            Kaj lepega jim je bral iz bukvic ali pa tudi kaj povedal.
25     1|          šolarja malo prej hišnik iz graščine odgnal. Gospod
26     1|         kam obrniti. Vesel je bil iz vsega srca, da bo spet v
27     1|           toliko slišal povedati. Iz vsega srca zdaj Pavle vzdihne
28     1|           po končani molitvi tiho iz cerkve gredo. Celo uro je
29     1|    prijazno vpraša: "Vi ste šolar iz tujega kraja, videl sem
30     1|       leti je hodil v deseto šolo iz gospodove hiše, tretje leto
31     1|             Francoz mu odgovori: "Iz rusovskega cesarstva prihajava,
32     1|   rusovskega cesarstva prihajava, iz dežele Sibirije, kjer sva
33     1|        tako naredila. Zato sva se iz vsega srca k Bogu obrnila,
34     1|          naju Bog usmilil in naju iz take nesreče rešil; dolgo
35     1|      stoji na gričku. Tam stopijo iz kočije in gredo peš proti
36     1|       moja tovariša, prihajata še iz bolj daljne dežele. Reveža
37     1|         Skoči v vodo in me srečno iz vode izvleče in pred smrtjo
38     1|        Rešena sva bila oba obenem iz rusovske sužnosti, izpuščena
39     1|        mislila, da ga bom videla; iz vsega srca tudi tebi tako
40     2|      ukradel, vzel bukvice in šel iz mesta v samoten kraj. Vroče
41     2|         lepa štirioglata mošnjica iz žlahtnega rdečega usnja,
42     2|           besedami potegne mošnjo iz žepa, rekoč: "Ali je to
43     2|         Trst velika, velika barka iz francoske dežele, iz mesta,
44     2|        barka iz francoske dežele, iz mesta, ki se mu Tulon pravi.
45     2|           bogat trgovec ali kupec iz Tulona, prileten, moder
46     2|        bil Svetin star, ko je šel iz Trsta na Francosko. ~
47     2|          tistemu velikemu trgovcu iz Tulona -- je rekel Svetinu: "
48     2|         kratkem videla!" in vzame iz žepa mošnjico in jo vrže
49     2|             to je tvoje!" in beži iz pisarnice. Svetin skoči
50     2|        vnela in jeza mu je kipela iz srca. Od zdaj ga je očitno
51     2|      naravnost povem, da ga nočem iz dveh vzrokov: Prvič zato,
52     2|        tudi z njim nočem zaročiti iz dveh vzrokov: Prvič zato
53     2|            Nerad vidim, da bi kdo iz moje hiše moral biti očitno
54     2|        nekoč drugače sodil. Le to iz srca želim, da bi moj sovražnik,
55     2|           govoril. Hišna gre tiho iz sobice in pove gospodarju,
56     2| prijateljev migne, naj gredo tiho iz sobice in naj puste Ludvika
57     2|           so mu nekaterikrat ušle iz ust tiste besede: "O nedolžni
58     2|      vendar Bog usmili in me reši iz roke sovražnika. Pa naj
59     2|        prišel. Komaj pride Svetin iz cerkve, že nas je gospod
60     2|       mojem srcu hude korenine in iz njih je pognalo sovraštvo,
61     2|        veliko ljudi skupaj prišlo iz radovednosti, kako se bo
62     2|         naj ti odpusti jaz ti vse iz srca odpustim, jaz na vse
63     3|            vas tudi še lahko reši iz sovražnikovih rok; in k
64     3|        potem vzemite nožiček meni iz roke, porežite hitro vrvi
65     3|          utopil se je, roke je še iz vode molil, z njimi grabil
66     3|       njega, ko se general pokaže iz vode in kliče: "Svetin,
67     3|          sem se začel topiti, sem iz dna svojega srca vzdihnil
68     3|  tovarišev, da mi pridejo pomagat iz vode." ~Vojak je generala
69     3|         da so generala in Svetina iz vode izvlekli. Velik in
70     3|        kakor takrat, ko je srečno iz vode prišel in ušel smrti.
71     3|         in ti, o Bog, si me rešil iz rok mojih sovražnikov. Tebe,
72     3|          jih raztrgali. Rešiti se iz take hude sužnosti je težko,
73     3|         bi ga odpeljala in rešila iz tolikih nadlog. Nekega dne
74     3|          in ga dobrotljivo rešuje iz nesreče. ~Medtem je general
75     3|        angela, kateri me je rešil iz rok amerikanskega gospodarja.
76     3|   pripeljeta do francoske dežele. Iz barke gresta v mesto Haver
77     3|              Škofu Pavletu pišejo iz Tulona in ga vprašajo, od