Del

 1     1|      kakšen so vendar naš oče ki jih nisva nikoli poznala; ali
 2     1|     nisva nikoli poznala; ali bi jih mogla midva spoznati, ko
 3     1|     pustil. Neusmiljeni terjavec jih noče uslišati, ampak ostro
 4     1|        oči pritekle. Pa hitro si jih obriše, obe se usedeta na
 5     1|         zvesto v srce vtisnil in jih nikdar ni pozabil. Z drugimi
 6     1| odgovoriti, ker niso vedeli, kaj jih vprašuje. Nato pokličejo
 7     1|         ljudi priklicati; prosil jih bom, da vam bodo prišli
 8     1|        Pavel, reci tem možem, da jih prav lepo zahvalim, ker
 9     1|      Pavle pa se lepo zahvali in jih noče vzeti, rekoč: "Gospod,
10     1|          dobrega in lepega bral, jih večkrat svaril in opominjal,
11     1|         ti je gospod ponujal, in jih ne vzameš." Pavle pa na
12     1|      ljudi klicat, takrat ko sem jih najbolj potreboval; plačila
13     1|         že za te dobrote, kar mi jih storite, ne bom mogel nikoli
14     1|          sta gospoda slišala, ki jih je govoril: "Dobrotljivi
15     1|       ljudi, še čez tristo tisoč jih je. Gotovo je tudi med tolikim
16     1|        gospodu in recite jim, da jih jaz prav dobro poznam in
17     1|          dan je bil to vsem, kar jih je bilo pri gradu; posebno
18     1|     lačna. Prosila sta me, da bi jih prenočil, ker denarjev nimata.
19     1|    sprosiva. Denarci, ki so nama jih Rusi dali, so kmalu pošli
20     1|       roke sta mu poljubovala in jih s solzami močila. Karel
21     1|         trdnim zaupanjem; in Bog jih ni zapustil. Niso se goljufali,
22     1|        čudnega to. Vsako nedeljo jih toliko pride okoli desete
23     1|         hitro dol in reci jim da jih lepo prosim, naj pridejo
24     1|         bila vsa vesela; prosila jih je, da so posedli, in ukazala
25     1|        jaz toliko dobrot, ki ste jih mojemu sinu storili, ne
26     1|      mesto, naj oštirju pove, da jih tri dni ne bo nazaj, da
27     1|        tolike dobrote, ki ste mi jih storili. Molila bom za vas,
28     2|       vsemi drugimi rečmi, ki se jih je Janezek v šoli učil,
29     2|    svojih velikih kupčijah. Imam jih več pri hiši, takega vendar
30     2|     potegnejo hitro za vrvi, kar jih ni bilo potrganih. Ob dveh
31     2|         nekaj težkih reči, ki so jih po gospodarjevem povelju
32     2|     brodnike in druge ljudi, kar jih je bilo v barki. Vsi so
33     2|         očitno zahvalil Boga, da jih je obvaroval v taki nevarnosti
34     2|   obvaroval v taki nevarnosti in jih pri življenju ohranil. V
35     2|          z vsemi sprijaznil, kar jih je bilo pri hiši. Ko ga
36     2|       svoje krivice skriješ, ali jih moreš pred Bogom skriti?
37     2|   spravite te denarje, zakaj jaz jih nočem in ne morem imeti."
38     2|         besede spravi denarje in jih imej! Tvoji so, se bo že
39     2|       hiši prinesel. Vsi kolikor jih je bilo pri hiši, so Svetina
40     2|      zemljo se niso vdrli, nekdo jih mora imeti." ~Ne da bi Teodor
41     2| služabnike, ženske in moške, kar jih je imel pri hiši, in jim
42     2|   ukradeni cekini. Vdaj se, kdor jih je vzel nič hudega se mu
43     2|          je čas, pripoznaj, kdor jih ima dokler ne začnemo iskati!
44     2|      začnemo iskati! Pri katerem jih najdemo, gorje mu bo; saj
45     2|           kako je to mogoče? Jaz jih nisem vzel." Vsi so se prestrašili
46     2|      prej ne, na sodni dan; vzel jih nisem nikoli." Sodniki ga
47     2|     besede tako izgovoril, da so jih vsi dobro slišali, a nič
48     2|      cekine ukradel, res, pa sem jih skrivaj v Svetinovo skrinjo
49     2|        kako je cekine ukradel in jih v Svetinovo skrinjo spravil,
50     2|    cekinov, sem dobro pazil, kam jih bo tisto noč dejal. Videl
51     2|         noč dejal. Videl sem, da jih je v miznico vtaknil; tudi
52     2|      doma, hoče vzeti cekine, pa jih ni bilo. Tako sem svojemu
53     2|     povrnil tolike bridkosti, ki jih je moral po nedolžnem trpeti,
54     3|       jaz pri življenju ostal in jih še enkrat videl! Molil in
55     3| odpeljali na Francosko. Gnali so jih do mesta Besansona; tam
56     3|          Hude in dolge vojske so jih silno veliko požrle. ~Svetin
57     3|        vašo srečno smrt. Prosite jih, naj tudi vam malo dajo.
58     3|        reči so speljali k morju, jih znosili v barko in tako
59     3|       prenesli ljudi povezali in jih na dno barke zaprli. Bilo
60     3|    Svetinom vred 120. Peljali so jih v Afriko, do mesta, ki se
61     3|        se mu pravi Alžir. Tam so jih peljali zvezane z barke
62     3|       peljali zvezane z barke in jih gnali naravnost na prodaj.
63     3|  naravnost na prodaj. Prodali so jih vse, tega draže, onega ceneje,
64     3|        ampak po živinsko. Zvečer jih živini enako zapro v kako
65     3|          pride priganjač, kateri jih z vpitjem, s kletvijo in
66     3|         morajo smiliti, kdorkoli jih vidi. Zavoljo najmanjše
67     3|       razbeljene noge, in vendar jih gonijo neusmiljeni priganjači,
68     3|   oblasti neusmiljenih Turkov ki jih grdo zaničujejo in pretepajo.
69     3|          mrtve vrgli psom, da so jih raztrgali. Rešiti se iz
70     3|       prišel ljudi skupljevat in jih potem v drugem, daljnem
71     3|        peljati sužnje v mesto in jih postaviti na semenj. Vse
72     3|          pošten in dober človek, jih tebi vse dam. Vzemi jih
73     3|          jih tebi vse dam. Vzemi jih imej jih za popotnico in
74     3|          vse dam. Vzemi jih imej jih za popotnico in hodi srečno
75     3|      udero po licih, pa hitro si jih obriše in pravi: "Očeta
76     3|           General M., tudi star, jih je večkrat obiskal in z