Del

 1  Uvod|      dasi je bil žlahtnega rodu. Svetina so vsi radi imeli. ~Vesel
 2     1|          je zadelo tudi Franceta Svetina. Sama hiša ga ni varovala
 3     1|        ljubega prijatelja, Pavla Svetina po imenu, on mi je vsak
 4     2|  zapisala, da hoče trgovec fanta Svetina preskrbeti do smrti. Zatorej
 5     2|        ravno tale je!" in pokaže Svetina. ~Francoz prijazno pogleda
 6     2|         Francoz prijazno pogleda Svetina, rekoč: "Ali bi pa ti ne
 7     2|          prosil, da naj mu pusti Svetina. Svetin tudi sam prosi,
 8     2|         gospodar svojega ljubega Svetina k Francozu v sobo in mu
 9     2|      kupčijah zapleten, ni hotel Svetina precej v trgovino dejati,
10     2|          svoje neizmerne kupčije Svetina grozno rad. Vendar se je
11     2|       prizadeva svojega tovariša Svetina zapeljati v krivico. Tovariš
12     2|         Tovariš skusi, nagovarja Svetina, naj deli z njim denarje,
13     2|           Ker pa tovariš ne neha Svetina motiti in ga h krivicam
14     2|       slišal." Teodor pelje zdaj Svetina v svojo pisarnico in mu
15     2|         tem norčijam so tovariši Svetina velikokrat vabili in priganjali,
16     2|         jih je bilo pri hiši, so Svetina čislali in upoštevali; tudi
17     2|      svetu brez grenkobe. Zraven Svetina, kateri se je srečnega mislil,
18     2|       Zdaj je Ludvik videl, kako Svetina vsi spoštujejo, videl je,
19     2|      nevoščljiv je bil, torej je Svetina ravno tako grdo gledal kakor
20     2|          mogoče. Ko pa je Teodor Svetina za velikega služabnika storil,
21     2|        večkrat prizadeval, da bi Svetina pri gospodarju v zamero
22     2|        ne boš pomanjkanja trpel. Svetina pa ne morem od hiše dati,
23     2|          si je prizadeval, da bi Svetina od hiše spravil; in ker
24     2|          govorili. Prosim te, da Svetina od hiše spraviš." ~"Ljuba
25     2|         srce. Glejte, kar ste vi Svetina za prvega služabnika naredili,
26     2|         radi. Posebno nekaj časa Svetina strašno sovraži, kar me
27     2|       Kristina, pojdi in pokliči Svetina!" ~Svetin pride hitro, se
28     2|        Ludvika in mu reče vpričo Svetina: "Ludvik, od mladosti te
29     2|           Vpraša Ludvika, vpraša Svetina, kje bi bili cekini, pa
30     2| prestrašili in užalostili ker so Svetina radi imeli in šteli za zvestega.
31     2|     kakor hočete, nedolžen sem." Svetina so v ječi ostro držali,
32     2|      molitev in nedolžno srce je Svetina trdnega storilo, da je hudo
33     2|       smilil. Žandarmi odpeljejo Svetina nazaj v ječo. Tri dni je
34     2|        je šla k smrti obsojenega Svetina obiskat in ga je s solzami
35     2|   števila tistih sodnikov, ki so Svetina obsodili. Lepo sta ga pogovarjala,
36     2|          sreči teknilo. Gospodje Svetina zbudijo in mu oznanijo,
37     2|      drug, in pustite nedolžnega Svetina. Grda nevoščljivost me je
38     2|      tako povedal: "Sovraštvo do Svetina se je v mojem srcu že davno
39     2|        toliko, preden umrjem, da Svetina še enkrat vidim in ga za
40     2|      mesecema k smrti obsojenega Svetina. Vsi gledalci so bili veseli
41     2|         Glejte nedolžnega Janeza Svetina! Nedolžnost se je nad njim
42     2|   njegovega dobrotnika." ~Preden Svetina odpeljejo, prosi Ludvik
43     2|    Ločila sta se in oba jokala. ~Svetina so s častjo v kočiji odpeljali
44     2|        Stari Teodor pa je izbral Svetina, da bi mu povrnil tolike
45     3|         so bili spuščeni na dom; Svetina je pa gospodar vedno pregovarjal,
46     3|   GENERALA~Še tisti mesec, ko so Svetina vzeli v vojake, je moral
47     3|          služabnika ali strežeta Svetina; zelo všeč mu je bil. Bog
48     3|      misel dal, da si je izvolil Svetina, ker je Svetin vedno Boga
49     3|       Bog pri življenju ohrani." Svetina je to zelo veselilo, da
50     3|      svojega zvestega služabnika Svetina. Sedeta vsak na svojega
51     3|           zraven njega privežejo Svetina in tako oba vkup čez vodo
52     3|         skrbneje so ga varovali. Svetina pa so precej razvezali;
53     3|        zdaj le teči in je vlekel Svetina za sabo. Svetin mu pa reče: "
54     3|       drogovi, da so generala in Svetina iz vode izvlekli. Velik
55     3|         k svojim, in prosil, naj Svetina za toliko skrbi in srčnost
56     3|  trpljenja počije in ozdravi. Za Svetina je poslal cesar zlat križec,
57     3|      odpeljati. Svojega zvestega Svetina je pustil pri svojih konjih
58     3|                     III~FRANCETA SVETINA NA MORJU UJAMEJO IN V AFRIKO
59     3|         so vse v morje pometali. Svetina je kupil neki k videzu mogočen
60     3|       kraju z dobičkom prodajat. Svetina so pahnili med že kupljene
61     3|                      IV~FRANCETA SVETINA ODPELJEJO V AMERIKO IN PRODAJO~
62     3|       lep, velik vrt. Vprašal je Svetina, potem ko ga je kupil, ali
63     3|     dobro razumel. Prideta bliže Svetina in ogledujeta rože, ki so
64     3|          vidim." ~Gospod pogleda Svetina, po sužnje slabo oblečenega
65     3|      Nato gospodar hitro pokliče Svetina in mu ukaže iti h generalu,
66     3|          bi mu izpustil vrtnarja Svetina. Gospodar reče: "Tega sam
67     3|          sto tolarjev in pokliče Svetina, da mu pove, da je zdaj
68     3|         gresta, pokliče gospodar Svetina in mu reče: "Glej, sto tolarjev
69     3|          življenje otel. Zato so Svetina vsi svatje spoštovali in