| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jarek 1 jasnim 1 jaz 69 je 1515 jecanje 1 jece 1 jeci 3 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 1515 je 1230 in 675 da 652 se | Janez Cigler Sreca v nesreci IntraText - Concordances je |
Del
501 1| Francoz je bil vesel, da je škof Pavel znal tako lepo 502 1| francosko govoriti, in mu je vse ob kratkem razložil, 503 1| kratkem razložil, kako se jima je godilo: "Jaz sem pravi Francoz," 504 1| Jaz sem pravi Francoz," je rekel, "blizu mesta Tulona 505 1| mesta Tulona doma. Ime mi je Bazil Hudon. Zapustil sem 506 1| dežele. Ta moj bolni tovariš je Ilirijan. Imenitnega stanu 507 1| Ilirijan. Imenitnega stanu je, ime pa mu je Karel, s priimkom 508 1| Imenitnega stanu je, ime pa mu je Karel, s priimkom Gap. Tudi 509 1| s priimkom Gap. Tudi on je mater zapustil doma, njeno 510 1| zdaj na vratu nosi. Oče pa je bil že prej v vojski ubit. 511 1| odpeljana. Veliko dobrega mi je storil moj prijatelj Karel; 512 1| sam pri svojih ustih si je pritrgal, da mi je v hudi 513 1| ustih si je pritrgal, da mi je v hudi lakoti dal košček 514 1| Rusov zame sprosil. Ker je bil Ilirijan, je z njimi 515 1| sprosil. Ker je bil Ilirijan, je z njimi nekoliko govoriti 516 1| tolažila; spoznala sva, da je božja previdnost z nama 517 1| molila in najina molitev je prišla pred božji sedež. 518 1| Boga, rešena sta; tukaj je prišlo pisano povelje od 519 1| Glej, bratec, Bog naju je uslišal, da sva dočakala 520 1| dočakala rešenje. Vidiš, prav je, da si me ubogal in v Boga 521 1| že hodiva, vse oblačilo je strohnelo, obutalo je strgano, 522 1| oblačilo je strohnelo, obutalo je strgano, jesti le toliko 523 1| zelo oslabela. Včeraj pa je mojemu tovarišu tako hudo 524 1| prijatelja, da ozdravi, ali pa če je božja volja tako, da mu 525 1| mene zapustil." ~V srce se je škofu užalilo pri teh besedah 526 1| tvoja skrb za prijatelja mi je zelo všeč in vsem ljudem 527 1| hišnega gospodarja, kjer je bolnik ležal, mu da dva 528 1| Vsak dan cel teden se je škof Pavel pripeljal bolnika 529 1| bolnika obiskat in zvesto je skrbel, da je bil dobro 530 1| in zvesto je skrbel, da je bil dobro postrežen. Bolnik 531 1| dobro postrežen. Bolnik se je boljšal, tako da ga je osmi 532 1| se je boljšal, tako da ga je osmi dan škof ukazal v svoje 533 1| tudi tovariša z njim, da mu je stregel. Dva meseca sta 534 1| sta šla v cerkev, potem ko je bolnik že vstajal, sta hvalila 535 1| taka dela milosti. Ko se je bolnik že dobro trdnega 536 1| s solzami močila. Karel je toliko rekel: "O gospod 537 1| potrebi pomoč najde, če je pri Bogu išče. Glej, Karel! 538 1| Karel! Dobrotljivi Bog je mene poslal tebi naproti, 539 1| da sem ti pomogel, ker je tvoja mati meni in moji 540 1| dobrega storila še takrat, ko je večkrat prišla suknarijo 541 1| spoštuj in ubogaj jo, Bog te je s trpljenjem zbistril in 542 1| Ko Karel to zasliši, da je škof tudi blizu L. doma 543 1| poznate mojo mater? Ali je le še živa?" Škof pravi: " 544 1| tudi tvoj tovariš; čeravno je tujec, naš bližnji je. Zelo 545 1| čeravno je tujec, naš bližnji je. Zelo mi je všeč ta Francoz, 546 1| naš bližnji je. Zelo mi je všeč ta Francoz, ker ima 547 1| žlahtno in hvaležno srce, kar je v tvoji nevarni bolezni 548 1| Boga prejeli, koliko čudno je Bog enega ko drugega z velikimi 549 1| škofove besede, s katerimi ju je učil vselej v Boga zaupati 550 1| si prizadeva, kolikor mu je mogoče, prav ravnati, pošteno 551 1| greha se varovati, tisti je božji prijatelj. Bog pa 552 1| zapusti. Mislita, kako se je godilo z Danijelom, s Tobijem, 553 1| Tobijem, z Jobom. Kako se je godilo z apostoli in z drugimi 554 1| Niso se goljufali, srečno je bila njih žalost spreobrnjena 555 1| in svetih pogovorih jim je čas popotovanja hitro minil. 556 1| posebno lepo sobico. ~Ko je škof Pavle sam s tovarišema 557 1| dobrotljivega Boga, ki nas je tako po očetovsko vse nesreče 558 1| obvaroval na poti! Jutri pa, ker je velik praznik, ne pojdemo 559 1| pojdemo naprej. Če vama je prav, bomo tukaj ostali, 560 1| Binkoštno nedeljo zjutraj, ko je jelo po vseh cerkvah tistega 561 1| tistega mesta dnevu zvoniti, je škof Pavel vstal in poklical 562 1| reče škof, "današnji dan je sveti Duh na svet prišel 563 1| trije ves čas molijo, dokler je zvonilo. Ko odmolijo, jima 564 1| povej mi še prej, kako je to, da se ti danes tako 565 1| take lepe nauke dajali, da je vse moje srce k Bogu obrnjeno 566 1| razveselile. Sanjalo se mi je, da so me moja mati obiskat 567 1| Pavel odgovori: "Morebiti ti je Bog kako veselje dati namenil, 568 1| drugemu pripovedovali: "Ni je danes naše Kordule, ni je 569 1| je danes naše Kordule, ni je danes!" Škof Pavel ne ve, 570 1| gospo, po imenu Kordulo. Ona je zelo dobrodelna. Daje rada 571 1| razdeli. Dobro uro od tukaj je graščinica, kjer ona gospoduje 572 1| tako tiho pobožno živi, da je vsem lep zgled. Danes je 573 1| je vsem lep zgled. Danes je pa zjutraj k maši prišla 574 1| dobra gospa piše, od kod je. Oštir pravi: "Nič več ne 575 1| vem povedati kakor to, da je vdova, ime pa ji je Kordula. 576 1| da je vdova, ime pa ji je Kordula. Nihče je drugače 577 1| pa ji je Kordula. Nihče je drugače ne imenuje kakor 578 1| pomagata. Pred več leti je graščinico kupila k veliki 579 1| našega kraja. Z Ilirskega je sem prišla in svojo zvesto 580 1| Pavel reče: "Prava in dobra je tvoja misel. Ne samo ti, 581 1| dobrodelno gospo, vredna je, da jo gremo razveselit. 582 1| graščine gospe Kordule. Dejal je: "Danes, ker je praznik, 583 1| Kordule. Dejal je: "Danes, ker je praznik, ne gremo naprej; 584 1| proti gradu mimo vrta, ki je bil pred gradom ograjen. 585 1| ženico, čedno oblečeno, ki je bukvice brala in pa jokala. 586 1| škofu roko poljubi, ker je po oblačilu videla, da je 587 1| je po oblačilu videla, da je duhovni. Ponižno odgovori: " 588 1| Škof: "Zakaj pa jokate? Kaj je gospa tako huda?" Žena: " 589 1| le žalujem, dasiravno mi je dobro; gospa me ima ne kakor 590 1| obiskat, eden med njimi je škof, zlat križ ima na vratu. 591 1| čeravno se ne poznamo. Praznik je danes, ne spodobi se potovati; 592 1| Glas vaših dobrih del nas je obudil, da vas prihajamo 593 1| na svetu." ~Gospa Kordula je bila vsa vesela; prosila 594 1| vsa vesela; prosila jih je, da so posedli, in ukazala 595 1| kruha, masla in redkve in je rekla: "Velika čast mi je, 596 1| je rekla: "Velika čast mi je, da se tako daleč ponižate, 597 1| če vas vprašam, kako vam je ime." ~Škof Pavel odgovori: " 598 1| Pavel odgovori: "Pavle mi je ime; pišem se Svetin, z 599 1| let sem že vdova, moj mož je bil na vojski ubit in zdaj 600 1| vseh zapuščena." ~Karel, ki je gospe Korduli ravno nasproti 601 1| ravno nasproti sedel, jo je vedno ogledoval in srce 602 1| ogledoval in srce se mu je treslo. "Oh," je rekel sam 603 1| srce se mu je treslo. "Oh," je rekel sam pri sebi, "moja 604 1| sam pri sebi, "moja mati je bila ravno taka; kako zelo 605 1| ravno taka; kako zelo ji je ta gospa podobna, le samo 606 1| podobna, le samo preveč je suha; moja mati je bila 607 1| preveč je suha; moja mati je bila debela." Karel je bil 608 1| mati je bila debela." Karel je bil ves zmeden in rdeč, 609 1| Kordula, kajne, vaš mož je bil baron Gap, ki je bil 610 1| mož je bil baron Gap, ki je bil v prvem boju umorjen, 611 1| boju umorjen, in vaš sin je bil Karel, ki je sam radovoljno 612 1| vaš sin je bil Karel, ki je sam radovoljno k Francozom 613 1| mu vi to zelo branili, in je potem na Rusovskem zmrznil?" ~ 614 1| mojem Karlu? Povejte mi, kje je zmrznil, kje je zakopan? 615 1| mi, kje je zmrznil, kje je zakopan? Kupit pošljem njegove 616 1| moj Karel, oh moj Karel!" je vzdihovala na glas gospa 617 1| mogel več premagati, ker je za gotovo vedel, da je gospa 618 1| ker je za gotovo vedel, da je gospa Kordula njegova mati. 619 1| objokovala in mislila, da je že črvom za jed. Bodi hvaljen 620 1| skušam danes posebno, torej je moje srce polno hvaležnosti." ~ 621 1| Ljuba moja mati! Bog nas je dolgo let skušal z nadlogami, 622 1| mnogimi bridkostmi. S tem nas je učil prav moliti in v njega 623 1| dobrotljivi nebeški oče, je videl našo potrpežljivost, 624 1| potrpežljivost, uslišal je naše zdihovanje in nam danes 625 1| veselje storil. Sinoči že je bilo moje srce zelo veselo, 626 1| Ljuba mati, vem, da se vam je vsa leta, kar sva bila ločena, 627 1| hudo godilo; najhuje pa vam je bilo, ker niste o meni nič 628 1| slišali in zvedeli. Vendar se je veliko huje meni godilo. 629 1| Pri reki Berezini, kjer je več sto Francozov, Lahov 630 1| ko so nas Rusi podili, se je most podrl; čez nismo mogli, 631 1| čez nismo mogli, toliko je bilo mrličev v vodi, da 632 1| bilo mrličev v vodi, da se je skoraj voda zajezila. Živi 633 1| mrtvih čez lazili. Strah je še misliti na tisti dan, 634 1| in pred Rusi bežali. Vsak je hotel prej čez vodo priti 635 1| mogel naprej; videl sem, da je zdaj moja zadnja ura prišla. 636 1| sem denarjev dosti imel, je k sreči videl, kako v vodi 637 1| puste." Storila sva, kakor je rekel, in Rusi so naju dali 638 1| rudo kopat, kjer se nama je grozno hudo godilo, vendar 639 1| me ni zapustil, vselej mi je rad pomagal in jaz njemu. 640 1| jaz njemu. Po več letih je Bog najino prošnjo, najine 641 1| ni zapustil, po bratovsko je zame skrbel, dobrih ljudi 642 1| prijatelj, ta moj dobri tovariš, je Bazilij Hudon, katerega 643 1| na to pripovedovanje, mu je rekla po francosko, ker 644 1| rekla po francosko, ker je znala tudi dobro govoriti: " 645 1| sem vašemu sinu storil, je bila moja dolžnost, ne hvalite 646 1| mene zavoljo tega. Dolžnost je bila to krščanska in hvaležnost 647 1| hvaležnost do vašega sina me je vezala, da ga ne zapustim. 648 1| ga ne zapustim. Tudi on je meni življenje otel, ker 649 1| sem pravi Francoz, ampak je le Rusom pravil, da sem 650 1| Njegov ilirski jezik me je pri življenju ohranil, saj 651 1| pri življenju ohranil, saj je Karel precej z Rusi govoriti 652 1| pri življenju ohranil, ker je Rusom vedno pravil, da sva 653 1| O dobri duhovni oče," je rekla mati Kordula, "kako 654 1| dela milosti storite. Saj je sam Jezus rekel: karkoli 655 1| hočem preskrbeti, ker vreden je tak kristjan žlahtnega srca." ~ 656 1| ostali. Po tem vozniku se je kmalu razoznanilo po mestu 657 1| razoznanilo po mestu in okoli, da je mladi baron Karel, sin gospe 658 1| mladega Karla gledat. Da je gospa Kordula to veselo 659 1| zgodbo bolj vredno obhajala, je ukazala drugi dan dobro 660 1| izbrano kosilo napraviti in je zraven povabila veliko prijateljev 661 1| prijateljic. Poleg tega je napravila drugo veliko kosilo 662 1| obilno jesti in piti. Vse se je veselilo v gradu in zunaj 663 1| povračuje. Koliko dobrega je storila gospa Kordula, koliko 664 1| revežem pomagala. Zraven je zmeraj zdihovala za svojim 665 1| za svojim sinom; zdaj pa je srečno prišel, v taki žlahtni 666 1| taki žlahtni tovarišiji je našel dobro mater in dobra 667 1| dobro mater in dobra mati je čez toliko let našla svojega 668 1| SVOJO MATER~Drugi dan, bil je ravno binkoštni ponedeljek, 669 1| ravno binkoštni ponedeljek, je škof Pavel v cerkvi, ki 670 1| škof Pavel v cerkvi, ki je blizu gradu bila, s privoljenjem 671 1| pripovedovali, kako se jim je godilo. Nikoli se niso mogli 672 1| zadosti zgovoriti. Vsem skupaj je Bog danes novo veselje pripravil. 673 1| veselje pripravil. Medtem je bilo kosilo gotovo. Dobre 674 1| služabniki na mizo nosili. Vse je bilo pripravljeno. Poklicani 675 1| glas molijo; škof Pavel je naprej molil; ni si tega 676 1| gospa, povejte mi, odkod je vaša služabnica doma, ki 677 1| Gospa reče: "Z Ilirskega je, blizu L. doma, kjer je 678 1| je, blizu L. doma, kjer je bila nekdaj suknarija. Moža 679 1| njem ne sliši. Zapustil je dva fantiča, dala ju je 680 1| je dva fantiča, dala ju je v službo, ker ju ni mogla 681 1| o nobenem nič ne ve, kje je kateri ali kako se mu godi. 682 1| kako se mu godi. Pri meni je že dolgo let, rada jo imam, 683 1| rada jo imam, zato ker je pridna, zvesta in pobožna. 684 1| molili." ~Pri teh besedah je škofa zelena in rdeča prehajala; 685 1| Zdaj vsaj vem, zakaj se mi je ta ženska tako znana zdela. 686 1| pozvoni, in kakor bi mignil, je bila Neža pri mizi in gospa 687 1| pogovarjam." Vsi so rekli: "Prav je!" ~Potem reče škof Neži: " 688 1| Ljuba moja, povejte mi, kako je bilo vašemu možu ime!" Neža 689 1| dvojčka sta bila; potem je mož moral iti na vojsko 690 1| več nazaj." Škof: "Kako je bilo fantoma ime in kam 691 1| sta prišla?" Neža: "Prvi je bil Janez, drugi je bil 692 1| Prvi je bil Janez, drugi je bil Pavel. Janeza je neki 693 1| drugi je bil Pavel. Janeza je neki sosed v Trst odpeljal, 694 1| odpeljal, potem Bog zna, kam je prešel. Pavleta sem dala 695 1| dala krave past; prišel je neki gospod, ga s seboj 696 1| njem." ~Pri teh besedah je škof Pavel za gotovo spoznal, 697 1| Pavel za gotovo spoznal, da je Neža njegova prava mati. 698 1| presrčna mati! Glejte, kakor je Bog dal včeraj vaši dobri 699 1| in veselje uživati, ker je našla svojega sina, ravno 700 1| sina, ravno tako veselje je Bog danes vam pripravil 701 1| skrbeli. Hvalite Boga, ki je uslišal moje in vaše molitve!" 702 1| začudi, vsa bledi, ne ve, ali je resnica ali so sanje, in 703 1| materi desno roko, kjer je bilo z rdečo barvo v kožo 704 1| Potem pokaže levo roko, kjer je bilo zarezano "Neža Trpinc". ~ 705 1| Neža to zagleda, spozna, da je ravno tisto znamenje, katero 706 1| ravno tisto znamenje, katero je ona sama Pavletu še otroku 707 1| še otroku naredila. Zdaj je spoznala, da je škof Pavel 708 1| naredila. Zdaj je spoznala, da je škof Pavel njen pravi sin. 709 1| Od prevelikega veselja je Neža omedlela in nezavedna 710 1| jo oblekli in k mizi se je morala usesti, dasiravno 711 1| morala usesti, dasiravno se je branila. Ko je prišla k 712 1| dasiravno se je branila. Ko je prišla k mizi, so se vsi 713 1| in Boga hvalili, ki jim je toliko veselja že na tem 714 1| so se ločili, pa težavna je bila ločitev, vsem so bile 715 1| solze v očeh. Škof Pavel je rekel: "Ne pozabimo božjih 716 1| ločili." ~Francozu Baziliju je dala gospa Kordula toliko 717 1| Kordula toliko denarja, da je bil do svojega doma obilno 718 1| obilno preskrbljen, ker je bil tako zvest tovariš Karlov. 719 1| veselja storiti, kolikor ga je meni moj Karel storil. Če 720 1| obema tečejo solze. Tako je prava resnična prijaznost 721 1| velike ceste spremi. Težko se je Neža ločila od svoje dobrotnice 722 1| nebesih snidemo." ~Tako je šel Francoz iskat na Francosko 723 1| domovanja, škof Pavel pa se je peljal s svojo materjo po 724 1| škofijo. Svojo mater Nežo je pri sebi imel, lepo zanjo 725 2| PEK V TRSTU~Neki mokar, ki je poln voz moke v Trst na 726 2| v Trst na prodaj peljal, je vzel s seboj fantiča Janeza, 727 2| mogla več prerediti. Mokar je mislil: fantič je bister, 728 2| Mokar je mislil: fantič je bister, zna brati in pisati; 729 2| Prodate tudi fanta, ki je na vozu? Zelo mi je všeč." 730 2| ki je na vozu? Zelo mi je všeč." Pek je mislil, da 731 2| vozu? Zelo mi je všeč." Pek je mislil, da je fant mokarjev 732 2| všeč." Pek je mislil, da je fant mokarjev sin. Kakor 733 2| ga kam pripravil. Če vam je resnica ga vzeti, boste 734 2| pekovskega rokodela. ~Kmalu se je Janezek v Trstu privadil. 735 2| so ga radi imeli, ker se je k vsakemu delu znal pripraviti 736 2| delu znal pripraviti in je bil grozno priden. Dobro 737 2| grozno priden. Dobro mu je bilo, pa vendar tega ni 738 2| vendar tega ni imel, kar je najbolj želel; zato je bil 739 2| kar je najbolj želel; zato je bil zmerom tih, pobit in 740 2| pobit in žalosten. Večkrat je ob nedeljah in praznikih 741 2| fant po domu joka, da mu je dolgčas. Čez nekaj časa 742 2| gospodar vpraša: "Janezek, ti je še zdaj dolgčas, se ti toži 743 2| toži po domu ali kaj ti je, ker si zmeraj žalosten?" 744 2| Nič mi ne manjka, dobro mi je, le tega nimam, kar najbolj 745 2| reče: "Fantič, prav všeč mi je to. Ne bodi žalosten zavoljo 746 2| in se mu zahvali. Od zdaj je bil Janez zmerom vesel in 747 2| volje. Precej prvo nedeljo je v šolo šel in zvesto pazil 748 2| zvesto pazil na vse, kar je v šoli videl in slišal. 749 2| videl in slišal. Učitelj ga je kmalu spoznal in ga zato 750 2| drugimi rečmi, ki se jih je Janezek v šoli učil, mu 751 2| Janezek v šoli učil, mu je bilo najbolj všeč računanje. 752 2| všeč računanje. Grozno ga je veselilo, kadar v šoli drugi 753 2| narediti računa, on pa ga je urno storil, če je bil še 754 2| pa ga je urno storil, če je bil še tako težak. Tudi 755 2| Tudi svojemu gospodarju je Janez vse račune narejal, 756 2| vse račune narejal, kadar je moko ali druge reči kupoval. ~ 757 2| druge reči kupoval. ~Kadar je Janezek čas imel, ni norčij 758 2| tovariši, ampak bukvice je v roke vzel in kaj dobrega 759 2| kaj dobrega bral. Zato ga je tudi gospodar rad imel, 760 2| tudi gospodar rad imel, ker je videl, kako zvest in priden 761 2| kako zvest in priden fant je in pa vedno doma. Največji 762 2| doma. Največji dobiček pa je imel Janez od tega, ker 763 2| imel Janez od tega, ker se je le doma držal, da se je 764 2| je le doma držal, da se je obvaroval pred zapeljivostjo 765 2| Marsikateremu tovarišu, ki ga je kam vabil, je odgovoril: " 766 2| tovarišu, ki ga je kam vabil, je odgovoril: "Ne grem, obljubil 767 2| pekovskega fanta, ki se je izučil -- bil je Janezov 768 2| ki se je izučil -- bil je Janezov tovariš -- v pekovsko 769 2| ves popoldan. Janez pa se je skrivaj ukradel, vzel bukvice 770 2| mesta v samoten kraj. Vroče je ravno bilo; zato se usede 771 2| morje premišljuje. Mislil je sam pri sebi: Toliko vode; 772 2| ni drugega ko voda. Kaj je neki onstran vode? Ali so 773 2| uleže. Janez zagleda, da je pes nekaj rdečega v gobcu 774 2| spodi in koder spusti, kar je prinesel. Bila je lepa štirioglata 775 2| spusti, kar je prinesel. Bila je lepa štirioglata mošnjica 776 2| katerih ni poznal. Zraven je bil tudi grozno lep zlat 777 2| so se lesketali, da se mu je bleščalo. ~Janez Svetin 778 2| izgubil! Želim, prej ko je mogoče, najti tistega, kateri 779 2| mogoče, najti tistega, kateri je izgubil, da mu nazaj dam." 780 2| začele motiti; huda misel je prišla v glavo, ki mu je 781 2| je prišla v glavo, ki mu je natihoma rekla: "Spravi 782 2| kaj najdeš, ne misli, da je tvoje; daj nazaj! Zvedi, 783 2| daj nazaj! Zvedi, čigavo je, daj oznaniti, gospodar 784 2| ljudmi pošten ostal." Janez je tako hitro skušnjave premagal, 785 2| premagal, materin nauk mu je bil dober pripomoček. Lepo 786 2| zamišljen. Njegov obraz je bil prepaden in bled; ves 787 2| bil prepaden in bled; ves je bil v žalost utopljen, da 788 2| bil v žalost utopljen, da je bil mrliču podoben. Svetin 789 2| nekaj grozno skrbeti, ker je tako zelo žalosten. Zato 790 2| vas vprašam: Kaj se vam je hudega zgodilo, da ste tako 791 2| zbistrile v Boga zaupati. Prej je bil gospod le v posvetne 792 2| kupčije zamaknjen. Na Boga je malokdaj ali pa nikoli ne 793 2| gospod: "Prav govoriš. Res je, da mi Bog lahko pomaga, 794 2| lahko pomaga, toda prevelika je moja nesreča, ne morem je 795 2| je moja nesreča, ne morem je preživeti. Ravno zdaj pregledujem 796 2| skočil in se utopil. Konec je mojega življenja, meni ni 797 2| godi, kakor hoče. Žlahtno je tvoje srce, o ljubeznivi 798 2| o strah, sežem v žep, ni je bilo nikjer mošnjice; urno 799 2| iskat, iščem in iščem, pa je ne najdem. Več ko desetkrat 800 2| storil, pa vse zaman." ~Janez je zdaj spoznal, da je ta pravi 801 2| Janez je zdaj spoznal, da je ta pravi gospodar najdene 802 2| gospodar najdene mošnje, vendar je noče prej pokazati, da reče 803 2| morem zvedeti tistega, ki jo je našel. Povejte mi, koliko 804 2| našel. Povejte mi, koliko je bilo notri!" Gospod pravi: " 805 2| notri!" Gospod pravi: "Bilo je notri dvanajst bankovcev 806 2| ne morem izreči. Zraven je bilo pet zlatih cekinov 807 2| takimi žlahtnimi kamenci, da je veliko vreden. Ko bi kdo 808 2| sam zmislil." Janez, ki je zdaj zatrdno spoznal, da 809 2| zdaj zatrdno spoznal, da je to pravi gospodar najdene 810 2| mošnjo iz žepa, rekoč: "Ali je to tista vaša izgubljena 811 2| tistemu premoženje, čigar je. Ne vzamem pa nič, nič, 812 2| nazaj dal, kar sem našel, to je bila moja dolžnost. Vesel 813 2| srečo, ne mene, Bog vas je hotel skusiti. Meni tudi 814 2| vsaj to mi povej, kako ti je ime in priimek, kaj si in 815 2| Fant pravi: "Janez mi je ime, pišem se Svetin, pekovski 816 2| nazaj dal gospodu, kateri je izgubil, on mi ga je dal. 817 2| kateri je izgubil, on mi ga je dal. Silil me je več vzeti, 818 2| on mi ga je dal. Silil me je več vzeti, pa nisem hotel." 819 2| pa tudi ne vzamem. Če mi je Bog kaj namenil, mi bo že 820 2| mu pravijo, "kateremu je Janez Svetin ime? Radi bi 821 2| pravi: "Za božjo voljo, kaj je naredil? Gotovo je cekin 822 2| kaj je naredil? Gotovo je cekin ukradel, katerega 823 2| cekin ukradel, katerega je včeraj spravit dal; tega 824 2| med njimi onega, kateremu je včeraj najdeno blago nazaj 825 2| storil." ~Tisti gospod pa je bil velik trgovec v Trstu, 826 2| dovoljenja ne grem, on mi je že veliko dobrega storil." ~ 827 2| Pekovski mojster, kateremu je trgovec vse dopovedal, kako 828 2| dopovedal, kako lepo se je Janez vedel in ga pred nesrečo 829 2| te do smrti preskrbe, te je sreča došla. Ne bom ti branil; 830 2| vse obljubi. Preden pa se je ločil, se mu je vendar tako 831 2| Preden pa se je ločil, se mu je vendar tako užalilo, da 832 2| vendar tako užalilo, da je na glas zajokal. Lepo se 833 2| zdaj so ga le tako klicali, je pri svojem novem gospodarju 834 2| največje veselje imel v tem, da je v šolo hodil. Zvesto in 835 2| hodil. Zvesto in pridno se je učil pa tudi v drugih rečeh 836 2| pri prodajanju. Naučil se je francosko, laško in angleško 837 2| Posebno v računanju se je dobro izučil. ~Vsi so ga 838 2| Vsi so ga radi imeli, ker je bil vendar toliko priden 839 2| nevarno tovarišijo, ampak je šel ob delavnikih in praznikih 840 2| praznikih v cerkev, potem pa je doma kaj pisal ali pa dobre 841 2| bral. Ob kraju morja se je najrajši hodil sprehajat. 842 2| hodil sprehajat. Večkrat je šel tudi pod tisto drevo, 843 2| tudi pod tisto drevo, kjer je bil našel mošnjico z denarji, 844 2| mošnjico z denarji, katero mu je pes v gobcu prinesel. Tisto 845 2| gobcu prinesel. Tisto drevo je imenoval drevo sreče in 846 2| S tistega veselega kraja je Svetin večkrat prek morja 847 2| videl, kaj skusil. Večkrat je v mnoge kraje pisal, da 848 2| živa duša povedati, ali je mati še živa ali mrtva, 849 2| živa ali mrtva, ali kje da je. Zato je nekega dne pod 850 2| mrtva, ali kje da je. Zato je nekega dne pod drevesom 851 2| gospodarju v misel vzeti, ker je vedel, da ga ne bo pustil. ~ 852 2| pravi. Gospodar barke sam se je tudi pripeljal v Trst zavoljo 853 2| svilenim blagom. Gospodar barke je bil silno bogat trgovec 854 2| o več rečeh pogovorila, je rekel Francoz Svetinovemu 855 2| plačal, ne bo se kesal, da je k meni prišel, če bo priden." ~ 856 2| če bo priden." ~Svetin je te besede slišal; bile so 857 2| ni upal nič reči. Skoraj je že zinil in se ponudil, 858 2| zinil in se ponudil, vendar je mislil: Ne spodobi se ponujati! 859 2| dam. Glejte ga, ravno tale je!" in pokaže Svetina. ~Francoz 860 2| pustiti, ne le zato, ker mi je tako potreben, ampak je 861 2| je tako potreben, ampak je tudi moj dobrotnik," in 862 2| in vse razloži, kako se je Svetin vedel. ~Ko je Francoz 863 2| se je Svetin vedel. ~Ko je Francoz to slišal, je še 864 2| Ko je Francoz to slišal, je še bolj silil in prosil, 865 2| po tem več braniti, ker je videl, da fant zelo želi 866 2| Rad grem na Francosko," je dejal Svetin, "da bom videl 867 2| prijatelju, katerega poznam, da je pošten mož; pri njem ti 868 2| potreboval." ~Poln veselja je zdaj Svetin svojemu gospodarju 869 2| francoski deželi. Lep dan je bil, dober veter, barka 870 2| več ne bom videl; pa saj je Bog povsod, vsa zemlja je 871 2| je Bog povsod, vsa zemlja je božja. On, dobrotljivi oče, 872 2| dobrotljivi oče, kateri me je do zdaj tako skrbno pred 873 2| se mu solze udrle, ker se je spomnil, kar je večkrat 874 2| ker se je spomnil, kar je večkrat od matere slišal, 875 2| matere slišal, kako žalosten je bil tudi njegov oče, ko 876 2| bil tudi njegov oče, ko se je moral od doma ločiti. Naslonil 877 2| doma ločiti. Naslonil se je v barki, v mislih utopljen 878 2| barki, v mislih utopljen je premišljeval, kako se mu 879 2| proti Trstu pogleda, mu je izginil izpred oči; drugega 880 2| vodo morja. Ravno 19 let je bil Svetin star, ko je šel 881 2| let je bil Svetin star, ko je šel iz Trsta na Francosko. ~ 882 2| prišli na Francosko, ker jim je veter nagajal. Nekega dne 883 2| veter nagajal. Nekega dne je bila barka v nevarnosti, 884 2| utopi. Strašno vreme se je prignalo po morju, grozen 885 2| prignalo po morju, grozen vihar je gnal valove, visoke ko hribje: 886 2| visoke ko hribje: barka se je gugala ko zibel. Brodniki 887 2| velike nevarnosti; ko pa se je barka popolnoma postrani 888 2| svetnike na pomoč klicati. Vsak je takrat molil, kdor je bil 889 2| Vsak je takrat molil, kdor je bil v barki, tudi Svetin, 890 2| tudi Svetin, kateri se je ves tresel; še nikoli ni 891 2| gospodar Teodor Eskeles -- tako je bilo ime tistemu velikemu 892 2| velikemu trgovcu iz Tulona -- je rekel Svetinu: "Fant, ti 893 2| Bog uslišal." ~Črna noč je pokrila nebo in morje; popolnoma 894 2| nebo in morje; popolnoma se je stemnilo. Drugega se ni 895 2| se ni videlo ko blisk, ki je strašno švigal okoli barke; 896 2| neznansko treskanje, ki je na morju še veliko hujše 897 2| pomoči. Vrvi in platna nam je vihar potrgal, ne vidimo 898 2| gotovo razbila in naš konec je blizu." Vsi od prvega do 899 2| zdihovali. Tudi Svetin se je že k smrti pripravil in 900 2| prosil. ~Ravno o polnoči je bilo, ko je vihar začel 901 2| Ravno o polnoči je bilo, ko je vihar začel pojemati; megle 902 2| jele razpotegovati, spet se je razjasnilo; barka se je 903 2| je razjasnilo; barka se je spet sama poravnala in morje 904 2| sama poravnala in morje se je upokojilo. Brodniki so to 905 2| čutili, v njih srcih se je obudilo upanje. Spravijo 906 2| potrganih. Ob dveh čez polnoči je bilo morje popolnoma tiho 907 2| popolnoma tiho in hudo vreme je minilo brez vse nesreče, 908 2| nevarnosti, pa tudi potem, ko je hudo vreme minilo, ni videl 909 2| v barki. Gospodar barke je ukazal nove vrvi in nove 910 2| nove rjuhe nategniti, potem je poklical vkupaj vse brodnike 911 2| in druge ljudi, kar jih je bilo v barki. Vsi so morali 912 2| morali poklekniti, tudi sam je pokleknil in očitno zahvalil 913 2| očitno zahvalil Boga, da jih je obvaroval v taki nevarnosti 914 2| smrtni nevarnosti na morju je Svetin trdno obljubil, da 915 2| kakor hoče. To obljubo je tudi ves čas svojega življenja 916 2| pride barka h kraju; bil je ravno tudi dvajseti dan 917 2| dvajseti dan mesca kimovca, to je tisti dan pred sv. Matevžem. 918 2| francosko deželo. Z barke je pregledal vse lepo, veliko 919 2| francosko mesto Tulon, kamor je njegov namen iti. Ko pride 920 2| oče na misel prišli. Rekel je sam pri sebi: "Glej, tukaj 921 2| sam pri sebi: "Glej, tukaj je zemlja, v kateri počivajo 922 2| Ko prej priljuden fant je z vsakim prijazno govoril 923 2| vsemi sprijaznil, kar jih je bilo pri hiši. Ko ga je 924 2| je bilo pri hiši. Ko ga je gospodar peljal svoji stari 925 2| svoji stari gospe pokazat, je Svetin spodobno svoji novi 926 2| ukazali, samo da vem, kaj vam je všeč. Želim vam ustreči 927 2| radovoljno žaliti." Gospa je bila prav zadovoljna, da 928 2| bila prav zadovoljna, da je imela tako priljudnega in 929 2| katerih se hoče vaditi. ~Ker je bil Teodor veliki trgovec 930 2| veliki trgovec v Tulonu, ki je bil daleč in daleč v velikih 931 2| trgovino dejati, ampak ga je dal v svojo pisarnico ali 932 2| da bi ga skusil, koliko je Svetin v kupčijskih računih 933 2| računih učen. Pa Teodor je kmalu videl. da je mladi 934 2| Teodor je kmalu videl. da je mladi Svetin v računih tako 935 2| njegovih služabnikov, katerih je še sedem imel, ne tako. 936 2| najhujši račun, nad katerim si je vsakteri po tri ali po štiri 937 2| ure glavo belil, preden ga je naredil, pa še večkrat je 938 2| je naredil, pa še večkrat je bilo kaj napak, je Svetin 939 2| večkrat je bilo kaj napak, je Svetin naredil, kot bi mignil, 940 2| računi veliko glave beliti, je kmalu videl, kako potreben 941 2| videl, kako potreben mu je Svetin zavoljo tolike umnosti 942 2| umnosti v računanju. Kmalu ga je rajši imel ko vse druge 943 2| svoje služabnike. Kadar je bilo treba narediti kak 944 2| ali kaj drugega popraviti, je bil le Svetin poklican, 945 2| bil le Svetin poklican, ki je z veseljem in hitro v red 946 2| zahomotane kupčije in račune, kar je bilo njemu v veliko, gospodarju 947 2| drugim veselje dela. Teodor je imel zavoljo svoje neizmerne 948 2| Svetina grozno rad. Vendar se je skušeni mož že večkrat nad 949 2| ni veliko zaupal. Rekel je: "Svetin je bister fant, 950 2| zaupal. Rekel je: "Svetin je bister fant, le premlad 951 2| bister fant, le premlad je, njegove zvestobe še nisem 952 2| bo tudi tako zvest, kakor je bister in priden, potem 953 2| služabnika iskati." V zvestobi ga je potem večkrat skusil. Podvrgel 954 2| večkrat skusil. Podvrgel mu je denarje in tudi druge drage 955 2| najmanjše stvarce premaknil. Če je kaj našel, je vselej pošteno 956 2| premaknil. Če je kaj našel, je vselej pošteno nazaj dal. 957 2| njim denarje, za katere je ogoljufal svojega gospodarja. 958 2| Svetin pa, ki ni vedel, da je to nalašč le k videzu, prosi 959 2| mu reče prijazno: "Prav je, ljubi moj Svetin, da si 960 2| Od tistega časa mu je Teodor že velike reči zaupal, 961 2| zamišljen v račune, katere mu je gospodar Teodor rekel izdelati, 962 2| Teodor rekel izdelati, ko je šel z doma v bližnje mesto 963 2| Teodorov služabnik, kateri je tako umetelen, posebno v 964 2| Svetinu. "Na," pravi, "to je tvoje!" in beži iz pisarnice. 965 2| Misli in misli, kaj mu je storiti. Ne ve, zakaj mu 966 2| storiti. Ne ve, zakaj mu je to pustil gospod, katerega 967 2| pride gospodar Teodor domov, je bila Svetinova prva skrb, 968 2| Svetinova prva skrb, da je tisto mošnjo vzel in mu 969 2| Glejte, to mošnjico mi je neznan gospod prinesel, 970 2| prinesel, tristo frankov je v njej. Nič ne vem, zakaj 971 2| njej. Nič ne vem, zakaj mi je to dal. Prosim vas, spravite 972 2| delat s trgovcem, s katerim je Teodor malo prej sklenil 973 2| trgovčevo hišo, kamor ga je gospodar poslal račune izčistit, 974 2| tistega gospoda, kateri mu je mošnjo denarjev posilil. 975 2| denarjev posilil. In ta je bil sam tisti trgovec, s 976 2| tisti trgovec, s katerim je Teodor kupčijo storil; zato 977 2| narediš. Lej, tvoj gospodar je bogat, saj ima, da sam ne 978 2| da sam ne ve koliko, star je, otrok nima več ko eno samo 979 2| in ga hitro vpraša: "Kako je to, da si tako hitro prišel, 980 2| ste me danes poslali. On je tisti, ki mi je mošnjo denarjev 981 2| poslali. On je tisti, ki mi je mošnjo denarjev posilil, 982 2| Svetin uboga, ker ne ve, da je vse to bila le skušnja njegove 983 2| pogovorila. ~Od zdaj za naprej je Teodor vse le Svetinu zaupal 984 2| velikega služabnika. Kar je bilo težkih in nevarnih 985 2| težkih in nevarnih opravkov, je izročil le Svetinu, ker 986 2| izročil le Svetinu, ker je vedel, da mu bo zvesto opravil. 987 2| službi zvest in priden, da ga je gospodar rad imel, ampak 988 2| ampak vse njegovo vedenje je bilo tako, da so ga vsi 989 2| prevzeten zavoljo tega, ker je bil pri gospodarju v časti, 990 2| čez druge poviševal, ampak je bil z vsemi prijazen in 991 2| Tudi na francoski zemlji se je ravno tako varoval, pa še 992 2| igram v tovarišije, ampak je šel vsako nedeljo in vsak 993 2| k službi božji; potem pa je bil vedno doma in zvesto 994 2| Francoskem so imeli navado in je še sedaj, da imajo o praznikih 995 2| plesanje in druge norčije, kjer je zraven vselej tudi muzika 996 2| ni hotel iti, ampak jim je rekel: "Ni mi potreba, razveselim 997 2| ne vidi in ne sliši." To je bilo pa zelo všeč gospodarju, 998 2| kristjani. ~Celih osem let je bil Svetin pri tem gospodarju 999 2| pri tem gospodarju in vse je šlo še bolj po sreči kakor 1000 2| prinesel. Vsi kolikor jih je bilo pri hiši, so Svetina