Del

 1  Uvod|             svoje zaupanje sta le v Boga imela; torej jima je šlo
 2     1|          bodiva doma vesela sama in Boga hvaliva, ker nama nič ne
 3     1|        zadene, bova vse prestala; v Boga zaupajva, na Boga se zanesiva
 4     1|       prestala; v Boga zaupajva, na Boga se zanesiva in dobrotljivi
 5     1|       naredbam voljno vdati. Kdor v Boga zaupa ne bo nikoli zapuščen.
 6     1|           služi in tudi fantiča uči Boga se bati in njemu služiti.
 7     1|       oblastnikom pa moramo zavoljo Boga pokorni biti. Ne jokaj preveč,
 8     1|            Prosi zame dobrotljivega Boga, da me varuje v vseh nevarnostih.
 9     1|       fantiča in ne pozabi ju učiti Boga poznati, njega moliti in
10     1|             tolažila se je in vedno Boga prosila, da bi mož na vojski
11     1|    velikokrat rekla: "Pavle, Pavle! Boga se boj in nikoli nič hudega
12     1|            sreči govorim: Nikoli na Boga ne pozabi! Zvesto in z veseljem
13     1|           je njegova. Dobrotljivega Boga sem si za očeta izbral in
14     1|           in zal mladenič. Vedno je Boga hvalil, da mu je tako dobrega
15     1|      tolažil in ga opominjal, naj v Boga zaupa. Več hlapec ni slišal,
16     1|         hitro oznani, rekoč: "Hvali Boga, ljubi moj prijatelj! On
17     1|             in tako zvesto molil in Boga hvalil za zdravje, da je
18     1|            zdravje, da je bil ves v Boga zamišljen. Ker je, bilo
19     1|             utopljen, srčno moli in Boga hvali, prideta dva tuja
20     1|             Bratec, v nadlogah si v Boga zaupal, v sreči na Boga
21     1|             Boga zaupal, v sreči na Boga ne pozabi!" Avguštin obljubi
22     1|            in je zaupljivo molil in Boga prosil, da bi mogel priti
23     1|           šole veselile. Vso pot je Boga hvalil, ker mu je toliko
24     1|         Pavle, "molil sem in prosil Boga za razsvetljenje, da bi
25     1|      prideva, nama reče: "Zahvalita Boga, rešena sta; tukaj je prišlo
26     1|            je, da si me ubogal in v Boga zaupal. Ako bi ti bil vedno
27     1|            zgodilo. Zahvaliva tedaj Boga, ki tako dobrotljivo in
28     1|             že vstajal, sta hvalila Boga in pridno in srečno molila,
29     1|             Zaupajta vselej trdno v Boga in on, dobrotljivi oče,
30     1| pripovedovali, koliko dobrega so od Boga prejeli, koliko čudno je
31     1|        katerimi ju je učil vselej v Boga zaupati in se vedno skrbno
32     1|             Zahvalimo dobrotljivega Boga, ki nas je tako po očetovsko
33     1|             tukaj ostali, molili in Boga častili. Ne spodobi se tak
34     1|          trije pokleknejo in glasno Boga hvalijo. Po večerji in večerni
35     1|         vidva pa v cerkvi molita in Boga hvalita, ker drugega opravka
36     1|           Dobri tovariš mi reče: "V Boga zaupajva, on naju bo obvaroval
37     1|             hudo godilo, vendar sva Boga hvalila, da sva pri življenju
38     1|           drugega tolažila in vedno Boga prosila, da bi se naju usmilil
39     1|             ostanete. Vkupaj hočemo Boga hvaliti za tolike dobrote.
40     1|            in zame skrbeli. Hvalite Boga, ki je uslišal moje in vaše
41     1|             zgodbe pripovedovali in Boga hvalili, ki jim je toliko
42     2|        nebesom pogleda, se hitro na Boga spomni in sam sebi odgovori: "
43     2|             ga nekoliko zbistrile v Boga zaupati. Prej je bil gospod
44     2|            in kupčije zamaknjen. Na Boga je malokdaj ali pa nikoli
45     2|             ne pozabimo. Le trdno v Boga zaupajte in on, dobrotljivi
46     2|          nisem prav pravil, da le v Boga zaupajte in si nič žalega
47     2|        pomagal, ker sem vas malo na Boga spomnil, mi bo že Bog poplačal,
48     2|           denarja pa nočem. Hvalite Boga za to srečo, ne mene, Bog
49     2|           toliko dobri; ne mene, le Boga hvalite!" Potem pelje gospodar
50     2|        pokleknil in očitno zahvalil Boga, da jih je obvaroval v taki
51     2|            moj tovariš, se ne bojiš Boga? Zakaj si gospodarju krivico
52     2|            svojem življenju večkrat Boga razžalil, vendar sem se
53     2|          hudobnim strastem. Jaz sem Boga zapustil in Bog mene. O,
54     2|            ne zavoljo mene, zavoljo Boga mi odpusti!" Svetin ga objame
55     2|          pozabim in prosil bom zate Boga, da stanovitno prestojiš,
56     2|           vsem smilil. Vendar je na Boga zmeraj zaupal in njegovo
57     3|          Molil in prosil bom zmeraj Boga, da bi me v nevarnosti pred
58     3|          vedno natihoma zdihoval in Boga prosil za srečo, da bi ostal
59     3|        Svetina, ker je Svetin vedno Boga prosil, da bi se mu ne bilo
60     3|          Španjolom mir naredimo. Le Boga prosi in moli, da naju Bog
61     3|          poskusil. Zaupajte trdno v Boga! Morebiti se vas usmili
62     3|             pomrlo. Svetin je vedno Boga prosil, da bi mu dal zdravje
63     3|        občutil v svojem srcu. Hvali Boga, ki tako očetovsko zanj