Del

 1  Uvod|     tovariši ne potegneš, se le svojega dela držiš, rad moliš in
 2     1|      dan gre Neža še zadnjikrat svojega moža obiskat in od njega
 3     1| žalovala, ni ga mogla pozabiti, svojega ljubega Franceta. Žalostno
 4     1|       družini pomagal, ampak le svojega dobička je iskal. Veliko
 5     1|       še zadnjikrat videla mati svojega dobrega Pavleta in še zadnjič
 6     1|    prišli pomagat. Naprosil bom svojega gospodarja in še koga drugega.
 7     1|      otrok dal, kaj ko bi ga za svojega vzela? Dobro delo bo to
 8     1|     Srečno je tako živel v hiši svojega dobrotnika. S svojimi šolskimi
 9     1|     dobrega očeta namestil, ker svojega pravega očeta nikoli ni
10     1|       Pavletom?" vpraša baronka svojega moža. "To je nehvaležnost!"
11     1|    pošlje gospod k bolniku tudi svojega zdravnika, ki je tako dolgo
12     1|       potem Pavle smel obiskati svojega bolnega prijatelja in mu
13     1|      obljubil, da grem zahvalit svojega dobrotnika, barona I." "
14     1|        težko zdelo ločiti se od svojega prijatelja. Ves teden so
15     1|        Avguštinu. Pozabil je na svojega Pavleta kakor točaj na egiptovskega
16     1|     mati ne moreta bolj ljubiti svojega lastnega otroka, kakor sta
17     1|    Pavle v svojem srcu ob smrti svojega očeta, svojega dobrotnika.
18     1|         ob smrti svojega očeta, svojega dobrotnika. Še huje pa je
19     1|                   V~PAVLE NAJDE SVOJEGA PRIJATELJA AVGUŠTINA~Ko
20     1|    veseljem pelje zdaj Avguštin svojega nekdanjega dobrotljivega
21     1|      list, katerega je pisal do svojega strica, ki je bil na Dunaju
22     1|       tistega kraja sprejeli za svojega duhovnega višjega pastirja,
23     1|     kakor hoče, ne zapustim ga, svojega zvestega prijatelja, da
24     1|         božji prijatelj. Bog pa svojega prijatelja nikoli ne zapusti.
25     1|       odgovori malo nerada, ker svojega pravega priimka še nikomur
26     1|         je čez toliko let našla svojega sina. Pobožno živeti vselej
27     1|   veselje uživati, ker je našla svojega sina, ravno tako veselje
28     1|    toliko denarja, da je bil do svojega doma obilno preskrbljen,
29     1|      Francoz iskat na Francosko svojega domovanja, škof Pavel pa
30     2|      obmolkne in sklene skrivaj svojega gospodarja prositi, da naj
31     2|  hvalite!" Potem pelje gospodar svojega ljubega Svetina k Francozu
32     2|         obljubo je tudi ves čas svojega življenja držal. ~
33     2|     naroči, da naj si prizadeva svojega tovariša Svetina zapeljati
34     2|          za katere je ogoljufal svojega gospodarja. Svetin pa, ki
35     2|      ravno pred dvema letoma za svojega namestnika postavil in ga
36     2|     tako grdo gledal kakor Kajn svojega brata Abela. V srcu ga je
37     2|      tistega dne pokliče k sebi svojega moža Teodora in mu reče: "
38     2|         zraven Teodora in onega svojega tovariša. Vsi gredo v Ludvikovo
39     2|         to pregreho zato, da bi svojega bližnjega v nesrečo spravil,
40     2|         po nedolžnem trpeti, za svojega zeta in mu izročil vse svoje
41     3|   SVETIN, FRANCOSKI VOJAK, REŠI SVOJEGA GENERALA~Še tisti mesec,
42     3|        drugih vojakov izbral za svojega služabnika ali strežeta
43     3|   Drugega ni vzel s seboj kakor svojega zvestega služabnika Svetina.
44     3|         Svetina. Sedeta vsak na svojega konja in jezdarita ob vodi
45     3|         so imeli zdaj v oblasti svojega nasprotnika. Tisti možje,
46     3|        služabnik, tudi ujet, je svojega gospodarja pregovarjal,
47     3|       tudi dovoljeno da je smel svojega gospodarja v smrtnih bridkostih
48     3|        začel topiti, sem iz dna svojega srca vzdihnil k Bogu in
49     3|   morali hitro domov odpeljati. Svojega zvestega Svetina je pustil
50     3|          da je človeka in pa še svojega oblastnika otel in ga pred
51     3|        je šel na barko z blagom svojega generala, pa je bil ves
52     3|        da bi ohranil prijaznost svojega gospodarja. Zato je pridno
53     3|           V~FRANCE SVETIN NAJDE SVOJEGA SINA~Z groznim veseljem
54     3|    volje, samo Svetin je zraven svojega generala sedel ves zamišljen
55     3|  pripovedoval svatom vse zgodbe svojega življenja, kako se mu je
56     3|        biti? Svetin vpraša tiho svojega generala, kako se ženin
57     3|    drugemu pripovedovali zgodbe svojega življenja, začne tudi on