Del

 1     1|             Moj mož je bil plemenit baron, Henrik Gap po imenu. Srečno,
 2     1|            mimo peljala, sta sedela baron in baronka I., ki sta se
 3     1|           bil po nogah zelo ranjen. Baron in baronka sta komajda zlezla
 4     1|            pa zraven se še smejali. Baron I. stopi k njim in jim po
 5     1|       Žlahtni gospod, kaj bi radi?" Baron reče: "Fante, povej mi,
 6     1|             vse narejeno, preden se baron in baronka v kočijo usedeta,
 7     1|      baronka v kočijo usedeta, reče baron Pavletu: "Pavel, reci tem
 8     1|             ker so mi pomagali." In baron da vsakemu en tolar. "Ti
 9     1|         dober in dobro ti bo," reče baron in mu ponudi tri bele tolarje.
10     1|             je bila moja dolžnost." Baron na to nič ne reče, tiho
11     1|             plačal.'" ~Drugi dan se baron in baronka sprehajata in
12     1| poprejšnjega dne. "Med vsemi," reče baron, "mi najbolj ugaja pastir
13     1|        priti, ker se bliža poldne." Baron in gospodar pošte ga čakata,
14     1|          Gospodje, kam me peljete?" Baron mu odgovori: "Ne boj se,
15     1|      pripravljeno, ko se pripeljeta baron in poštni gospodar v kočiji
16     1|       usesti, kamor so mu odkazali. Baron mu reče: "Pavle, usedi se
17     1|        zamerite, milostljivi gospod baron, saj niste še molili, pa
18     1|             jedjo. Med jedjo vpraša baron Pavleta: "Povej mi najprvo,
19     1|            brez hinavščine: "Gospod baron žlahtni! Zato nisem hotel
20     1|           plačilo imel." ~Nato reče baron: "Pavle, pridni fant, le
21     1|           utegne sčasoma kaj biti." Baron reče: "Ravno ta misel je
22     1|             pri volji z nama iti." ~Baron pokliče Pavleta, rekoč: "
23     1|              Oh, milostljivi gospod baron, grozno rad bi šel, pa ne
24     1|       spodobi." ~"Lepo je to," reče baron, "všeč mi je; hiti tedaj
25     1|             je gospoda ponudila?" ~"Baron in baronka sta me nagovorila,
26     1|            vedno vam bom hvaležen." Baron in baronka sta rekla: "Prav
27     1|            in moj dobrotnik, gospod baron, bo moj telesni oče. S takimi
28     1|            gospodo v Nemški Gradec. Baron je precej ukazal mu lepa
29     1|             še bolj pogosto moliti. Baron ga je večkrat vprašal, kaj
30     1|        kakor ste vi meni pomagali." Baron vpraša tudi druge posle
31     1|            ne ve kam." Drugi dan ga baron hitro, ko so odkosili, pokliče
32     1|             opravilu. Medtem gresta baron in baronka ter preiščeta
33     1|         nehvaležnost!" Bolj pametni baron pa reče: "Ljuba moja, tiho
34     1|             bova z njim govorila." ~Baron skrivaj ukaže enemu svojih
35     1|             je hišo dobro zapomnil. Baron, ki je vedel, da mora Pavle
36     1|           živemu človeku podobnega. Baron reče bolnemu šolarju: "Zvedel
37     1|          pošiljal, in je šel. Ko je baron domov prišel, je povedal
38     1|            je prišel domov iz šole. Baron ga pokliče, ko Pavle bukve
39     1|           bodo ukazali, milostljivi baron?" vpraša Pavle ponižno.
40     1|               vpraša Pavle ponižno. Baron se drži srdito in reče: "
41     1|           reče: "Milostljivi gospod baron, moj oče, moj dobrotnik!
42     1|            mi dovolite odgovoriti." Baron reče: "Govori!" ~"Ne tajim,"
43     1|          jim kaj dobrega storiti." ~Baron in baronka sta se k videzu
44     1|           mu boš nesel." Nato pelje baron Pavleta v sobo, kjer sta
45     1|         pisanje, kar Avguštinu gre. Baron bere na glas. Zapisano je
46     1|        baronu ostali in se gostili. Baron je tudi bil vesel te zgodbe.
47     1|          smrtjo umrje njegov gospod baron brez testamenta. Vpričo
48     1|             ŠKOFU PAVLU NAJDE KAREL BARON GAP SVOJO MATER~Škof Pavel
49     1|      Kordula, kajne, vaš mož je bil baron Gap, ki je bil v prvem boju
50     1|         mestu in okoli, da je mladi baron Karel, sin gospe Kordule,
51     3|          Svojo mater je našel mladi baron Karel Gap; gospa tiste graščinice