Del

1001     3|             tako dobrega gospodarja in oblastnika, kar je malokdaj
1002     3|      ustavili obe vojski, francoska in španjolska. Na tej strani
1003     3|          kako se razširjajo ob vodi in kam so postavili svoje straže.
1004     3|        Sedeta vsak na svojega konja in jezdarita ob vodi drug za
1005     3|            predaleč od svoje straže in se preveč ločil od svojih
1006     3|         generala s služabnikom vred in obrnejo vanj puške. General
1007     3|           puške. General izdere meč in se hoče braniti, pa ni mogoče.
1008     3|           mogoče. Nato zasuče konja in ga spodbode, da bi Španjole
1009     3|      spodbode, da bi Španjole podrl in oddirjal. Tudi Svetinu reče
1010     3|        generala izpod konjske krvi, in pravi: "Gospod general,
1011     3|         podaste, naju bodo potolkli in umorili." General se je
1012     3|         General se je nehal braniti in Španjoli mu zvežejo roke
1013     3|            Španjoli mu zvežejo roke in noge in ga denejo v čoln;
1014     3|             mu zvežejo roke in noge in ga denejo v čoln; zraven
1015     3|             njega privežejo Svetina in tako oba vkup čez vodo prepeljejo. ~
1016     3|        odpravili na francosko stran in v grmu pazili, da bi ujeli
1017     3|        kakega Francoza. ~General M. in Svetin sta bila vsak posebej
1018     3|            bila vsak posebej zaprta in skrbno varovana. General
1019     3|              ki je bil le služabnik in zraven še tujec, ni bil
1020     3|        zvezan, le samo zaprt je bil in zastražen. General je mislil,
1021     3|            je prišel k njemu v ječo in mu oznanil obsojenje, ki
1022     3|        največji sovražnik Španjolov in se ni radovoljno vdal našim
1023     3|           ujeli, ampak se je branil in tudi enega ranil, je k smrti
1024     3|             biti; potem bo izpuščen in Francozom nazaj poslan,
1025     3|             za vklepanje niso imeli in še veliko skrbneje so ga
1026     3|      sovraštvo je bilo med Francozi in Španjoli. Zato so ga k smrti
1027     3|           bil ves popoldan pri njem in ga pripravljal k smrti. ~
1028     3|         okoli hoditi, hodil ob vodi in pogledoval, kje bi bila
1029     3|            bi bila najmanj globoka, in dobro pazil, kje in kako
1030     3|        globoka, in dobro pazil, kje in kako daleč narazen stoje
1031     3|         spovednik odide od generala in mu obljubi, da bo zgodaj
1032     3|          zgodaj zjutraj spet prišel in ga spremil na morišče, pride
1033     3|        generalu, ki je ves žalosten in plašen v smrtnih bridkostih
1034     3|        straži. General sname prstan in ga da Svetinu s temi besedami: "
1035     3|              Hrani ta prstan dobro, in ko prideš na Francosko,
1036     3|           kako se je z menoj godilo in potolaži jo! Skrbela bo
1037     3|        potolaži jo! Skrbela bo zate in ti povračevala tvojo zvestobo."
1038     3|      zvestobo." Svetin vzame prstan in obljubi, da bo vse zvesto
1039     3|            prestopkov. Bog je dober in usmiljen, vse vam bo rad
1040     3|          reši iz sovražnikovih rok; in k temu pomagati bom tudi
1041     3|              Morebiti se vas usmili in vas ohrani pri življenju.
1042     3|             naj si piti zanj kupijo in naj pijo na vašo srečno
1043     3|    zadremljejo; opolnoči bom prišel in tiho na okno popraskal,
1044     3|           Svetin generala zapustiti in iti nazaj v svojo ječo. ~
1045     3|           vina zanj, ker ste trudni in zdelani. Pijte na mojo srečno
1046     3|           Pijte na mojo srečno smrt in prosim vas, dajte tudi meni
1047     3|           so vojaki noter poklicali in se napajali. Sčasoma so
1048     3|             so vsi posedli po kotih in zadremali, ker so se pogreli;
1049     3|            ko pride Svetin pod okno in malo steno poškrablja, okno
1050     3|          malo brlela. General pihne in ugasne svetilko; tega nobeden
1051     3|        porežite hitro vrvi na nogah in kjer ste zvezani; hitite,
1052     3|           je vzel Svetinov nožiček, in ko bi mignil, je porezal
1053     3|         mignil, je porezal vse vrvi in vrvce. Ko je bil prost,
1054     3|           prost, zleze hitro v okno in Svetin mu zunaj pomaga,
1055     3|         zbežita, sta še okno zaprla in nobeden vojakov ni nič slišal,
1056     3|       General je hotel zdaj le teči in je vlekel Svetina za sabo.
1057     3|             mislil, da sva domača." In res je bilo tako. Več ko
1058     3|            ki so sem ter tja hodili in pazili, kaj počno na drugi
1059     3|     Francozi. Ker sta pa počasi šla in vsak en kol na rami nesla,
1060     3|          kje je voda najbolj plitva in kje ne stoje straže. Na
1061     3|             znal, pa zdaj, prileten in precej rejen je bil, si
1062     3|            oba sta se Bogu izročila in angelu varuhu priporočila,
1063     3|     priporočila, se za roke prijela in bredla. Dokler je bila voda
1064     3|             ni mogel, jel je pešati in omagovati. Svetin mu poda
1065     3|      omagovati. Svetin mu poda roko in pravi: "Jaz znam nekaj časa
1066     3|          roko plavati, držite se me in pomagajte si, kolikor morete,
1067     3|       naprej, že se je začel topiti in voda mu je že šla v grlo.
1068     3|            grlo. Svetin, ves spehan in truden, je vendar generala
1069     3|            zmeraj še za roko vlekel in ga ni pustil utoniti. General
1070     3|              Plavaj srečno, Svetin, in povej, povej ..." Tukaj
1071     3|          vode molil, z njimi grabil in pomoči iskal, pa ga ni bilo,
1072     3|           dal. ~Svetin plava naprej in se večkrat nazaj ozre na
1073     3|           se general pokaže iz vode in kliče: "Svetin, ljubi moj
1074     3|            obrne, plava do generala in se ustopi zraven na skalo
1075     3|              Na tej skali sta stala in počivala več ko pol ure.
1076     3|            Takrat, ko si me spustil in sem se začel topiti, sem
1077     3|        svojega srca vzdihnil k Bogu in rekel: 'O dobrotljivi Bog,
1078     3|             vodo na vse kraje segal in iskal pomoči, kakor vsakteri
1079     3|             sem se na skalo ustopil in spet začel dihati, ko sem
1080     3|            Svetin mu spet poda roko in plava le z eno. Tako je
1081     3|               Tudi Svetin se ustopi in vkupaj bredeta počasi do
1082     3|           francoski vojak na straži in zavpil: "Kdo je?" General
1083     3|             drogovi, da so generala in Svetina iz vode izvlekli.
1084     3|             iz vode izvlekli. Velik in strm breg je bil tam. ~Nikdar
1085     3|        Nikdar ni general tako srčno in s tako gorečnostjo molil
1086     3|            je srečno iz vode prišel in ušel smrti. Vpričo vseh
1087     3|           vseh vojakov je pokleknil in Svetin je moral zraven njega
1088     3|             smrtne bridkosti okusil in ti, o Bog, si me rešil iz
1089     3|          pisal do cesarja Napoleona in mu povedal, kako je srečno
1090     3|  nevarnostih prišel nazaj k svojim, in prosil, naj Svetina za toliko
1091     3|             Svetina za toliko skrbi in srčnost obdaruje. ~Kmalu
1092     3|              da se od takega strahu in trpljenja počije in ozdravi.
1093     3|          strahu in trpljenja počije in ozdravi. Za Svetina je poslal
1094     3|       katerega naj nosi z višnjevim in rdečim trakom privezanega
1095     3|    privezanega na levi strani prsi; in za plačilo naj dobiva zraven
1096     3|         General je medtem od strahu in trpeža tako zelo zbolel,
1097     3|            pustil pri svojih konjih in pri drugem blagu in mu rekel: "
1098     3|          konjih in pri drugem blagu in mu rekel: "Kmalu boš za
1099     3|            SVETINA NA MORJU UJAMEJO IN V AFRIKO ODPELJEJO~Nezapopadljivo
1100     3|              Najbolj ga je veselilo in mu v srcu posebno tolažbo
1101     3|       tolažbo dajalo, da je človeka in pa še svojega oblastnika
1102     3|             svojega oblastnika otel in ga pred smrtjo obvaroval.
1103     3|            ga je cesar tako povišal in ga postavil za konjika častnega
1104     3|         priti v svojo domačo deželo in da je bil zdaj z vsem preskrbljen,
1105     3|            treba pomanjkanja trpeti in se po svetu okoli klatiti. "
1106     3|           Bog toliko dobrega storil in me v tolikih hudih nevarnostih
1107     3|            Šel bom iskat svoje žene in dveh fantičev, če še katerega
1108     3|       Veliko jim bom vedel povedati in jim marsikak lep nauk dati.
1109     3|             v rokah ima, pa mu uide in namesto nje ostane bridkost
1110     3|         namesto nje ostane bridkost in žalost. Tako je bilo zdaj
1111     3|            da bo kmalu domov prišel in v miru užival, kar je zaslužil,
1112     3|             Francozom blago pobrali in škodo delali, kolikor so
1113     3|          morju, jih znosili v barko in tako po morju poslali na
1114     3|              pa je bil ves žalosten in pobit, kakor da bi se mu
1115     3|           skoraj prišli na svoj dom in zapustili španjolsko deželo,
1116     3|         vprašali, zakaj je tako tih in pobit. Odgovoril jim je: "
1117     3|         suho." Drugi so ga tolažili in dejali: "Glej, morje je
1118     3|          bil vendarle ves zamišljen in se ni za nobeno stvar brigal,
1119     3|       priteče poglavar barke, gleda in gleda, pa ves bled in plašen
1120     3|         gleda in gleda, pa ves bled in plašen postaja; spoznal
1121     3|           barke. Po morju se vozijo in iščejo bark, katere po kupčijah
1122     3|          doidejo, vse pobero, blago in ljudi. Blago razdele med
1123     3|            so jo došli, jo ustavili in, ker se jim ni nihče zoperstavil,
1124     3|             prenesli ljudi povezali in jih na dno barke zaprli.
1125     3|             peljali zvezane z barke in jih gnali naravnost na prodaj.
1126     3|            ceneje, kakršne starosti in moči je bil človek; bolnike
1127     3|           jih z vpitjem, s kletvijo in tepenjem priganja k težkemu
1128     3|          imajo vse razbeljene noge, in vendar jih gonijo neusmiljeni
1129     3|            tako da vsak želi umreti in komaj čaka smrti. Jesti
1130     3|             Jesti dobe zjutraj malo in spet zvečer malo črnega
1131     3|          malo črnega kruha, pustega in grenkega. Brez vse tolažbe,
1132     3|       Turkov ki jih grdo zaničujejo in pretepajo. Tudi duhovne
1133     3|          tovarišev je že od žalosti in trpljenja pomrlo. Svetin
1134     3|        prosil, da bi mu dal zdravje in moč, da bi vse voljno pretrpel.
1135     3|          bil tudi v sužnosti priden in zvest, zato je tudi toliko
1136     3|           barko, da bi ga odpeljala in rešila iz tolikih nadlog.
1137     3|          mika ga, da bi jo potegnil in ušel. Dolgo časa premišljuje,
1138     3|             pridem, me bodo popadli in morebiti še huje z mano
1139     3|           kakor mi je." To izgovori in zbeži v temoti in hiti proti
1140     3|          izgovori in zbeži v temoti in hiti proti morju. ~Pet ur
1141     3|            Pet ur je hodil po gozdu in po grezih, da je do jutra
1142     3|         strahu, da ga ne bi prijeli in nazaj gnali k poprejšnjemu
1143     3|             zagleda barko, hiti tja in prosi, da bi ga v barko
1144     3|          barko. Svetin je bil vesel in je mislil: Srečen sem, da
1145     3|             prišel ljudi skupljevat in jih potem v drugem, daljnem
1146     3|            Ker je bil pa sam prišel in ni bil plačan, zato ni bil
1147     3|          Dva meseca so bili na vodi in večkrat v smrtni nevarnosti.
1148     3|   nevarnosti. Svetin je vedno molil in druge svoje revne tovariše
1149     3|         SVETINA ODPELJEJO V AMERIKO IN PRODAJO~Barka, v kateri
1150     3|         srečno priplavala v Ameriko in pristala pri velikem mestu,
1151     3|       ukazal peljati sužnje v mesto in jih postaviti na semenj.
1152     3|            Amerikanec, je bil dober in usmiljen. Blizu mesta Novega
1153     3|          reče: "Prav! Če boš priden in zvest delavec na mojem vrtu,
1154     3|            si suženj, če boš priden in zvest. Jaz imam usmiljeno
1155     3|            pri meni, če boš pošteno in zvesto ravnal. Če boš pa
1156     3|             je pridno obdeloval vrt in ga tako oskrbel, da je storil
1157     3|           videl, da je Svetin zvest in priden; zato ga je pustil
1158     3|            je pustil samega po vrtu in mu tudi še dovolil, da je
1159     3|             da je šel vsako nedeljo in vsak praznik v mesto k sv.
1160     3|          ker mi je dal tako dobrega in usmiljenega gospodarja.
1161     3|          Svetin pri tem gospodarju, in vesel je bil, da je v daljnih
1162     3|      razumel. Prideta bliže Svetina in ogledujeta rože, ki so bile
1163     3|            Svetin utrga lepo rožico in jo poda tujemu gospodu s
1164     3|             sužnje slabo oblečenega in od žalosti vsega revnega,
1165     3|           od žalosti vsega revnega, in ga vpraša: "Kaj me poznaš?"
1166     3|      ustrelili?" ~Gospod se zavzame in pravi: "Ti si, France Svetin!
1167     3|         Imenitni Amerikan se začudi in pravi: "Tak gospod, kakor
1168     3|              kakor ste vi, general, in od francoskega kralja sem
1169     3|      gospodar hitro pokliče Svetina in mu ukaže iti h generalu,
1170     3|            mi!" General ga potolaži in mu reče: "Ne boj se, nisem
1171     3|             moje opravilo pri koncu in spet pojdem na Francosko.
1172     3|            gospodarju se poslavljat in prosi, da bi mu izpustil
1173     3|         precej odšteje sto tolarjev in pokliče Svetina, da mu pove,
1174     3|          pove, da je zdaj odkupljen in da pojde nazaj v svojo domačo
1175     3|           tako očetovsko zanj skrbi in ga dobrotljivo rešuje iz
1176     3|       grozni smrtni nevarnosti otel in mu otel in mu ohranil življenje.
1177     3|          nevarnosti otel in mu otel in mu ohranil življenje. Preden
1178     3|            pokliče gospodar Svetina in mu reče: "Glej, sto tolarjev
1179     3|         dobil. Pa ker si tak pošten in dober človek, jih tebi vse
1180     3|           jih imej jih za popotnico in hodi srečno v svojo domačo
1181     3|          zadnjikrat pogleda Ameriko in vzdihne: "Dve leti in dva
1182     3|       Ameriko in vzdihne: "Dve leti in dva meseca sem srečno prestal
1183     3|          barke gresta v mesto Haver in se peljeta potem po suhem,
1184     3|       general: "Ti ostaneš pri meni in boš z mano pri mizi jedel,
1185     3|         Teodor, je možil svojo hčer in k tej imenitni ženitnini
1186     3|            so Teodoru voščili srečo in tudi nevesti Kristini. Vsi
1187     3|        Kristini. Vsi so bili veseli in dobre volje, samo Svetin
1188     3|        generala sedel ves zamišljen in ga vsa gostarija ni razveselila,
1189     3|             na Španskem hudo godilo in kako mu je zvesti Svetin
1190     3|       Svetina vsi svatje spoštovali in tudi na njegovo zdravje
1191     3|         svatov, prime kupico v roko in pravi: "Naj živi tudi Ilirija,
1192     3|            France Svetin od veselja in misli: Glejte, ženin je
1193     3|           so bili svatje že vinjeni in se jeli sem ter tja sprehajati,
1194     3|         starše?" Ženin nato vzdihne in solze se mu udero po licih,
1195     3|              pa hitro si jih obriše in pravi: "Očeta nisem nikoli
1196     3|            zapustiti v devetem letu in nikoli več nisem nič o njih
1197     3|      pogovoriti. Ženin je bil vesel in se rojak z rojakom rad pogovarjal.
1198     3|           usedeta se na mehke stole in ženin pravi: "No, oče, kaj
1199     3|  prevelikega veselja na glas jokati in pravi: "O, Bog, kako si
1200     3|             dober! Veliko bridkosti in trpljenja sem moral prestati;
1201     3|            sem pretrpel, čast Bogu, in zdaj me doseže tako veselje.
1202     3|        veselje. Ti si moj sin Janez in jaz sem tvoj oče France
1203     3|             mislil, da te bom tukaj in pa v takem bogastvu našel!" ~
1204     3|             Svetin pa zaviha rokava in pokaže v kožo zarezana znamenja
1205     3|           njegov oče. Zaviha rokava in pokaže očetu, da je res
1206     3|             je res njegov sin. ~Oče in sin sta se objela in oba
1207     3|            Oče in sin sta se objela in oba od veselja na glas jokala,
1208     3|           tako da so slišali svatje in prišli gledat in vprašat,
1209     3|             svatje in prišli gledat in vprašat, kaj to pomeni.
1210     3|    ženinovega očeta zelo spoštovali in ga častili. V kot za mizo
1211     3|          kot za mizo so ga posadili in ga po gosposko gostili. ~
1212     3|             bil pri velikih vojskah in daleč po svetu. Ko so vsi
1213     3|             daljnih deželah godilo, in pravi: "Dve najbolj veseli
1214     3|        doživel svoje žive dni: zdaj in pred nekaj leti na Štajerskem
1215     3|         veselja smo obhajali takrat in se gostili! Škof je šel
1216     3|           šel potem v svojo škofijo in svojo mater s sabo vzel,
1217     3|            Pavletu pišejo iz Tulona in ga vprašajo, od kod je doma.
1218     3|           doma. Kmalu pride odgovor in tako so za gotovo zvedeli,
1219     3|        Pogosto so si potem pisarili in drug drugemu pripovedovali
1220     3| pripovedovali svoje čudne, žalostne in vesele zgodbe. Škofova mati
1221     3|            je zvedela o svojem možu in svojem sinu Janezu, zdaj
1222     3|           sinu Janezu, zdaj velikem in bogatem trgovcu v velikem
1223     3|          vendar še nekaj let veselo in srečno živel pri svojem
1224     3|        živel pri svojem sinu Janezu in videl lepo rasti in rediti
1225     3|          Janezu in videl lepo rasti in rediti svoje vnuke. S starim
1226     3|           sta bila vedno prijatelja in sta se večkrat pogovarjala
1227     3|              jih je večkrat obiskal in z njimi delil veselje. ~
1228     3|       njegova hiša, lepo v edinosti in božjem strahu živeli in
1229     3|             in božjem strahu živeli in veliko srečo imeli. France
1230     3|        jokali, ker so ga imeli radi in ga častili s tako častjo,