| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] cutili 1 cutim 2 cutiš 1 da 675 dado 2 daj 12 dajal 1 | Frequency [« »] ----- 1515 je 1230 in 675 da 652 se 528 v 439 ne | Janez Cigler Sreca v nesreci IntraText - Concordances da |
Del
1 Uvod| torej ni imel nikogar, da bi bil zanj skrbel. Lastnik 2 Uvod| v šolo pošiljal, toliko da se je Svetin brati in pisati 3 Uvod| prislužil in privaroval, da si je selišče kupil, hišo 4 Uvod| reče: "France, všeč mi je, da si tako priden; vidim, da 5 Uvod| da si tako priden; vidim, da si pomagaš. Najbolj všeč 6 Uvod| všeč pa mi je, ko vidim, da nikoli s hudobnimi tovariši 7 Uvod| botra. Vesela sta bila, da jima je Bog tako dober, 8 Uvod| zapeljivimi tovarišijami, da bi v starih letih čisto 9 1| prizadevala več prislužiti, da bi fantiča mogla pošteno 10 1| Pojdi po bokal vina, da vsak malo popijeva. Nikoli 11 1| Neža, povej mi, kako je to, da nisi nikoli vesela, kar 12 1| rad storim, karkoli želiš da boš le vesela." ~Neža mu 13 1| Ljubi moj mož, res je, da sem vedno žalostna in nikoli 14 1| skrbi in truda. Ne misli, da te nimam rada; srečna vsaka 15 1| premišljujem in zdi se mi, da naju bodo velike nesreče 16 1| in Bog ve, kako je to, da sem zavoljo tega vedno žalostna, 17 1| k pokoju. ~Prav res je, da na tem svetu ni prave resnične 18 1| kakor osem dni v vojašnici, da se je malo vojaške službe 19 1| žaluj tako zelo; kaj ne veš, da je to božja volja? Tudi 20 1| se bati in njemu služiti. Da moram biti vojak, mi ukazuje 21 1| preveč, ampak moli zame, da srečno, potem ko sovražnika 22 1| zame dobrotljivega Boga, da me varuje v vseh nevarnostih. 23 1| njega moliti in mu služiti, da boš vsaj nad otrokoma veselje 24 1| II~NEŽA SVETINKA DA OBA DVOJČKA V SLUŽBO~Tisto 25 1| molila in jokala. Videla je, da si ne more pomagati, tolažila 26 1| je in vedno Boga prosila, da bi mož na vojski srečo imel, 27 1| mož na vojski srečo imel, da bi ne bil ubit. K sebi je 28 1| je vzela pošteno gostjo, da je pomagala za dvojčke skrbeti 29 1| sta se tako pridno učila, da nobeden fantov ne tako. 30 1| Molimo še za vajinega očeta, da bi srečno nazaj prišel, 31 1| bi srečno nazaj prišel, da bi mu Bog srečo dal v daljnih 32 1| očetu pripovedovala, kako da je moral na vojsko iti; 33 1| z rdečo barvo zarezano, da se ne da več zbrisati. Na 34 1| barvo zarezano, da se ne da več zbrisati. Na desni roki 35 1| roke, kakršna imajo oče, da se bom večkrat nanje spomnil 36 1| šivanko vse črke pošpikati, da pride barva pod kožo; potem 37 1| barva pod kožo; potem se ne da več zbrisati. To pa je boleče." ~" 38 1| naredite nama, vse rada trpiva, da bova le očetovo znamenje 39 1| ji je posojeval, pa ne da bi bil dobro storil in revni 40 1| njim jokajo; in prosili so, da bi potrpel in jim vsaj hišico 41 1| Fanta sta že zadosti velika, da si moreta kaj zaslužiti; 42 1| nam bo kaj pomagal? Oh, da nimamo očeta, da bi se za 43 1| pomagal? Oh, da nimamo očeta, da bi se za nas kaj potegnili!" ~ 44 1| Svetinkino hišo. Oznanili so, da v 24 urah se mora iz hiše 45 1| Žalostna je rekla: "O, da bi jaz sama bila, ne bilo 46 1| stori! Spomni se vselej, da te Bog povsod vidi. Če se 47 1| zadnjič mu daje lepe nauke, da naj lepo uboga, rad moli 48 1| lepo uboga, rad moli in da naj se skrbno varuje hude 49 1| nikdar ne pečaj; skrbno glej, da nedolžnost ohraniš! Če boš 50 1| moli! Moli tudi za očeta, da bi mu bilo dobro v daljnih 51 1| so se ji tako mile zdele, da so ji debele solze iz oči 52 1| bila po potu tako žalostna, da nič ni mogla govoriti. Gospa 53 1| jo je nekaj časa pustila, da se je izjokala, potem pa 54 1| reče: "Ljuba moja Neža, vem da si žalostna, ker si ob vse 55 1| se je s tabo godilo; vem, da si na tem svetu nesrečna, 56 1| žaluj preveč! Ne misli, da se na svetu le tebi tako 57 1| dobro mi je bilo, tako da mi bolje ni moglo biti. 58 1| komaj sem toliko ohranila, da sem kupila graščinico, kamor 59 1| ne hodi na vojsko! Vidiš, da sem sama, nimam ga pomočnika 60 1| slišim o njem. Bojim se da je zmrznil na rusovski zemlji 61 1| pisal, je vselej povedal, da vsak dan pogleda tablico 62 1| pravi gospa Kordula, "da imam vzrok še bolj žalovati 63 1| tepe, zato ker nas ljubi, da bi nas na onem svetu ne 64 1| umrjem, bom že naročila, da boš preskrbljena. Vkup bova 65 1| nauk božji, kateri pravi, da mi bo Bog že tukaj srečo 66 1| ljubil." ~Prigodilo se je, da se pripelje kočija po cesti 67 1| reče: ~"Kje je kakšna hiša, da bi se ljudje sklicali in 68 1| povej mi, kje je kaka hiša, da bi jaz ljudi dobil, ki bi 69 1| privleči kočijo do vasi, da se kolo naredi, drugače 70 1| priklicati; prosil jih bom, da vam bodo prišli pomagat. 71 1| preden grem ljudi klicat, da vašemu kočijažu nekaj na 72 1| na nogo denem, ker vidim, da mu zelo kri teče; uteči 73 1| in pa dva druga soseda, da so s koli in vrvmi kočijo 74 1| vrvmi kočijo tako zvezali, da so jo srečno do bližnje 75 1| kočijažu toliko dobro storilo, da je že na kočijo sesti smel. 76 1| Pavel, reci tem možem, da jih prav lepo zahvalim, 77 1| so mi pomagali." In baron da vsakemu en tolar. "Ti pa, 78 1| pojdem in oštir z mano, da mi hišo pokaže, kjer fant 79 1| bom h kosilu pripeljal, da bo z nami jedel; to mu bo 80 1| gospodar pošte ga čakata, da pride. Ko pride Pavle, ga 81 1| tolarjev," posebno ko je videl, da so drugi pastirji, njegovi 82 1| ko sem se od njih ločil, da nikar za vsako majhno reč 83 1| zakaj pa v šolo ne hodiš, da bi se kaj več naučil?" Pri 84 1| bilo mogoče; čast Bogu, da sem se toliko naučil." Nato 85 1| njegovimi starši godilo, da so bili od vseh zapuščeni, 86 1| gospoda me je tako obdarovala, da še eden ne tako; sem le 87 1| prišel hitro vas prosit, da mi dovolite vzeti, kar mi 88 1| gospodar, "vzemi, kar ti kdo da! Boš pa že spet kaj neumnega 89 1| baronka sta me nagovorila, da me s seboj vzameta, če hočem 90 1| vendar prej ne obljubim, da vas za svet in za privoljenje 91 1| je iz rok! Zdaj spoznam, da nisem prav storil, ker sem 92 1| dobri gospodi nazaj, reci, da z veseljem dovolim, da te 93 1| da z veseljem dovolim, da te vzamejo. Pa čakaj, da 94 1| da te vzamejo. Pa čakaj, da bo bolj gotovo, grem s teboj, 95 1| bolj gotovo, grem s teboj, da te izročim." ~Pavle in gospodar 96 1| Moj gospodar me rad pusti; da je res, je sam prišel pričevat; 97 1| prišel pričevat; prosim zdaj, da bi me s seboj vzeli, in 98 1| latinsko šolo. Tako se je učil, da so se vsi učitelji nad njegovo 99 1| in vselej tako pobožno, da so se vsi nad njegovim vedenjem 100 1| bil Avguštin tako reven, da je živel v Gradcu le iz 101 1| mladenič. Vedno je Boga hvalil, da mu je tako dobrega očeta 102 1| ker vidim marsikaterega, da se mu hudo godi, meni pa 103 1| jemlji! Drživa se, kakor da bi nič ne vedela; še danes 104 1| daleč pazi, gre za njim, ne da bi ga bil Pavle videl. Preden 105 1| kaj prinesti; zdi se mi, da so me jeli paziti in spoznavati, 106 1| jeli paziti in spoznavati, da ti kaj prinesem." Bolnik 107 1| slišal, hitro je šel stran, da ga Pavle ni videl, šel domov 108 1| zapomnil. Baron, ki je vedel, da mora Pavle zdaj celi dve 109 1| bolnemu šolarju: "Zvedel sem, da si revež in veliko pomanjkanje 110 1| moji sorodniki pravdajo, da je menda nikoli ne bom imel, 111 1| iz postelje, nikogar ni, da bi mi kaj pomagal. O, Bogu 112 1| danes mi je pa povedal, da mi ne bo mogel več prinesti. 113 1| mi pomagat; prosim vas, da mi nekoliko jedi pošljete 114 1| rekel, kakor obljubil mu je, da mu bo dobrih jedi pošiljal, 115 1| zakaj si nehvaležen? Ne veš, da sem ti veliko dobrega storil? 116 1| moj dobrotnik! Prosim, da mi dovolite odgovoriti." 117 1| začne Pavle govoriti, "da sem večkrat nesel jedi od 118 1| svojim ustom sem pritrgal, da sem revnemu bolniku, tovarišu, 119 1| tako dolgo k njemu hodil, da ga je ozdravil. ~S kakšnim 120 1| bolnemu prijatelju, se ne da dopovedati. Komaj stopi 121 1| obljubil za to skrbeti, da ozdraviš. Glej, da res Bog 122 1| skrbeti, da ozdraviš. Glej, da res Bog nikogar ne pusti 123 1| Boga hvalil za zdravje, da je bil ves v Boga zamišljen. 124 1| priložnost toliko prislužiti, da bom mogel kaj povrniti dobrotnikom." 125 1| videla in izvedela, kdo da je. Ko cerkev ogledata gresta 126 1| ali bi povedal ali ne, da je on tisti šolar. Vendar 127 1| iščeta, moram vama povedati, da sem jaz. Prosim vaju, povejta 128 1| domov," pravi Avguštin, "da opravim, kar sem obljubil, 129 1| opravim, kar sem obljubil, da grem zahvalit svojega dobrotnika, 130 1| po vseh mestih iti iskat, da se najde in v svojo domovino 131 1| Vendar ga izgovarja in misli, da nima časa ali pa je bolan. ~ 132 1| Pavleta, ker sta videla, da ima Pavle žlahtno dušo, 133 1| preveč dobro godi. Bojim se, da me bodo spet nadloge zadele. 134 1| svojo vest čisto. Vedel je da po krivici dobljeno blago 135 1| spet ga nimam človeka, da bi mi pomagal v večje šole 136 1| dobrega naučiti. Hvala Bogu, da sem se toliko naučil, šel 137 1| Morebiti najdem dobre ljudi, da mi službo in potrebni živež 138 1| zaupljivo molil in Boga prosil, da bi mogel priti k ljudem, 139 1| živeti pri njih. Obljubil je, da se bo vselej zvesto vsakega 140 1| najdem kakega dobrotnika, da mi pomaga še višje šole 141 1| zjutraj kosilo dali, ne da bi bilo treba kaj plačati. 142 1| Popoldne je že bilo. Namesto da bi bil šel naprej po cesti, 143 1| klop pred gradom in čaka, da bi ga kdo ogovoril. Ker 144 1| vas, če bi potrebovali, da bi me v službo vzeli." Hišnik 145 1| Gospoda ni doma, pa vem, da nikogar ne potrebujemo; 146 1| Vsaj toliko mi dovolite, da tukaj prenočim. Pozno je 147 1| imeti. Dobodi, kjer moreš, da pod streho prideš! Kuharica, 148 1| tako zgrda odžene. Vem, da bi gospod sam ne bil tako 149 1| Pavleta v svojo sobico, mu da dobrega kruha, nekaj pečenega 150 1| zraven dve petici v dar da, rekoč: "Tukaj imate, prijatelj, 151 1| petice pa boste imeli, da boste od postelje plačali 152 1| naj Bog trdo srce omeči, da bi proti drugim ubogim ne 153 1| ne smemo iti spat prej, da se bo gospod graščine mimo 154 1| pusti nas notri prebivati, da mu kaj postrežemo. Ravno 155 1| peljal, nas enega poklical, da ga bo do grada spremil in 156 1| povedati, pa zdi se mi, da se ravno pelje." Komaj mož 157 1| čakali vas bomo z lučjo, da nazaj pridete." ~Pavle spremi 158 1| molčal, le toliko je povedal, da je šolar in da bo prenočil 159 1| povedal, da je šolar in da bo prenočil v kajži. Gospod 160 1| premišljeval, kako bi naredil, da bi z gospodom govoril in 161 1| vpraša ga, kako je to, da je on prišel svetit gospodu. 162 1| h gospodu in recite jim, da jih jaz prav dobro poznam 163 1| jaz prav dobro poznam in da bi rad le eno samo besedico 164 1| Ljubi prijatelj! Ne zameri, da sem si pustil od tebe tako 165 1| pustil od tebe tako postreči da mi še ponoči svetiš, in 166 1| svetiš, in nisem vedel, kdo da si. Zakaj se mi nisi razodel? 167 1| prijatelj! Nikar ne misli, da sem nate pozabil ali da 168 1| da sem nate pozabil ali da bi te poznati ne hotel. 169 1| te poznati ne hotel. Vem, da si to mislil, ker ti ves 170 1| sporočil; toda verjemi, da sem bil od velikih opravil 171 1| mislil, in ko bi bil slišal, da kaj potrebuješ, bi bil vse 172 1| Pojdi z menoj v gornjo hišo, da boš z mano večerjal in pri 173 1| službe ali dobrega človeka, da bi mu pomagal. Nazadnje 174 1| časno srečo, goljufna je. O, da bi le večno, neskončno srečo 175 1| jaz živ. Nisem pozabil, da si mi življenje otel. Pri 176 1| povabi vse svoje prijatelje, da bi se gostili in veselili. 177 1| bolelo, ko bi bil zvedel, da je bil moj dobrotnik tako 178 1| ki je pri mizi stregel, "da mu vpričo vseh povem, kar 179 1| z nevednostjo in prosi, da bi ga še imeli, rekoč: " 180 1| imenitne graščine. Ne zameri, da te vpričo vseh povabljenih 181 1| prošnje! Prosim te samo to, da hišnika ne deneš ob službo. 182 1| kar je storil, saj veš, da bo za naprej vse drugačen. 183 1| obdržal in mu obljubil tudi, da ga bo do smrti imel. Vesel 184 1| še učit! Pojdi na Dunaj, da skončaš vse šole! Loti se 185 1| Vesel je bil iz vsega srca, da bo spet v šolo hodil in 186 1| se učil zdravila poznati, da bi zdravnik bil, ali bi 187 1| ali bi se učil pravice, da bi bil besednik ali pravdni 188 1| razsvetli mi um in pamet, da izvolim pravi stan, v katerega 189 1| katerega si me namenil; da se obrnem na pravo pot, 190 1| prositi za razsvetljenje, da to izvolim, kar je tebi, 191 1| ne ustavi se tako dolgo, da pride do velike cerkve svetega 192 1| srčno in zamišljeno moli, da ne opazi duhovnov, kateri 193 1| sem vas v cerkvi. Kajne, da ste bili malo prej v cerkvi 194 1| prosil Boga za razsvetljenje, da bi vedel pravega stanu se 195 1| pismo in bere; kar spozna, da je to tisti Avguštinov zvesti 196 1| pomagal. Vse to očitno kaže, da te je Bog v duhovski stan 197 1| in si pridno prizadevati, da si pridobim potrebnih učenosti. 198 1| učenosti. Vas pa prosim, da mi pomagate in me učite, 199 1| deseto šolo, se pridno učil, da mu ga ni bilo enakega. Pri 200 1| učitelja v malih šolah, da je fante krščanski nauk 201 1| radi imeli: veseli so bili, da so takega učenega in zvestega 202 1| pri svoji navadi, namreč, da je revno živel. Le toliko 203 1| Pavle več dni pridržal, da sta se o nekdanjih časih 204 1| se ravno usede v kočijo, da bi hitel domov, kar stopi 205 1| gospod škof, prosim vas, da bi malo v mojo hišo stopili 206 1| in lačna. Prosila sta me, da bi jih prenočil, ker denarjev 207 1| besedo zaprlo; bojim se, da bi brez spovedi ne umrl. 208 1| nič govoriti; zdi se mi, da je Francoz. Tudi ne vem, 209 1| Francoz je bil vesel, da je škof Pavel znal tako 210 1| svojih ustih si je pritrgal, da mi je v hudi lakoti dal 211 1| tolažila; spoznala sva, da je božja previdnost z nama 212 1| vedno prosila in molila, da bi se naju Bog usmilil in 213 1| božji sedež. Mislila sva, da sva v temnih podzemskih 214 1| bratec, Bog naju je uslišal, da sva dočakala rešenje. Vidiš, 215 1| rešenje. Vidiš, prav je, da si me ubogal in v Boga zaupal. 216 1| tovarišu tako hudo prišlo, da ne moreva več naprej. Pa 217 1| svojega zvestega prijatelja, da ozdravi, ali pa če je božja 218 1| če je božja volja tako, da mu oči zatisnem. Od hiše 219 1| sprosil, kar bom mogel, da mu pomorem in postrežem. 220 1| kjer je bolnik ležal, mu da dva tolarja in ukaže hitro 221 1| zraven potreboval, naj mu da, vse bo poplačano. ~Vsak 222 1| obiskat in zvesto je skrbel, da je bil dobro postrežen. 223 1| Bolnik se je boljšal, tako da ga je osmi dan škof ukazal 224 1| in tudi tovariša z njim, da mu je stregel. Dva meseca 225 1| pridno in srečno molila, da bi Bog škofu poplačal taka 226 1| za vse dobrote in prosi, da naj ju zdaj pusti naprej 227 1| On vselej tako obrača, da človek v potrebi pomoč najde, 228 1| mene poslal tebi naproti, da sem ti pomogel, ker je tvoja 229 1| suknarijo ogledovat. Vedi, da sem tudi jaz blizu mesta 230 1| povračuje. Če boš tako srečen, da boš našel svojo mater, spoštuj 231 1| Ko Karel to zasliši, da je škof tudi blizu L. doma 232 1| škof tudi blizu L. doma in da pozna njegovo mater, začne 233 1| hočeš počakati še osem dni, da jaz svoje reči opravim, 234 1| kar sta mogla, pri hiši, da nista v lenobi časa tratila. 235 1| oštarijo "Pri volarju", da bi tam prenočili. Postrežni 236 1| in poklical oba tovariša da so vkup molili. "Gletja," 237 1| zbrani. Molimo tudi mi, da bomo vredni prejeti svetega 238 1| mi še prej, kako je to, da se ti danes tako na smeh 239 1| take lepe nauke dajali, da je vse moje srce k Bogu 240 1| razveselile. Sanjalo se mi je, da so me moja mati obiskat 241 1| pomeni. Radovedno komaj čaka, da tovariša domov prideta, 242 1| oštirja vprašaj, kaj pomeni, da danes toliko revežev okoli 243 1| nas vselej malo pomudi, da revežem razdeli. Dobro uro 244 1| tako tiho pobožno živi, da je vsem lep zgled. Danes 245 1| ne vem povedati kakor to, da je vdova, ime pa ji je Kordula. 246 1| gospod škof, dovolite mi, da grem obiskat tako dobro 247 1| dobrodelno gospo, vredna je, da jo gremo razveselit. Pa, 248 1| kaj bi vas ne! Dobro vem, da jo boste zelo razveselili." ~ 249 1| ker je po oblačilu videla, da je duhovni. Ponižno odgovori: " 250 1| so rekli na vrt iti, češ da me dve uri nič ne potrebujejo." 251 1| me vpraša, zato ker ve, da sem skrbna za vsako delo. 252 1| gre hitro v grad pravit, da bi trije gospodje z Dunaja 253 1| Teci hitro dol in reci jim da jih lepo prosim, naj pridejo 254 1| zamerite, žlahtna gospa, da vas prihajamo obiskat, čeravno 255 1| dobrih del nas je obudil, da vas prihajamo obiskat. Jaz 256 1| vesela; prosila jih je, da so posedli, in ukazala prinesti 257 1| rekla: "Velika čast mi je, da se tako daleč ponižate, 258 1| ali pa sama grem ponje, da bo vsaj mrtev zraven mene 259 1| prebival. ker te sreče nimam, da bi ga še živega videla. 260 1| sem ti naprej povedala, da se ti bo kaj takega zgodilo." ~ 261 1| ker je za gotovo vedel, da je gospa Kordula njegova 262 1| Kordula se začudi, ne verjame, da bi ta njen sin bil. Oh, 263 1| kako bi to bilo mogoče, da bi ta bil njen sin Karel? 264 1| podobo gospe Kordule in jo da svoji materi, rekoč: "Glejte, 265 1| sin, oh, kako sem srečna, da te še enkrat vidim! Dobrotljivi, 266 1| zdavnaj objokovala in mislila, da je že črvom za jed. Bodi 267 1| moje srce zelo veselo, ne da bi bil vedel zakaj, danes 268 1| čutim. Ljuba mati, vem, da se vam je vsa leta, kar 269 1| je bilo mrličev v vodi, da se je skoraj voda zajezila. 270 1| mogel naprej; videl sem, da je zdaj moja zadnja ura 271 1| pojdiva Rusom naproti prosit, da naju pri življenju puste." 272 1| vendar sva Boga hvalila, da sva pri življenju ostala. 273 1| tolažila in vedno Boga prosila, da bi se naju usmilil in nama 274 1| in sem že tako oslabel, da mi več ni bilo mogoče naprej. 275 1| lačen sem omedlel, tako da se nisem zavedel. Moj ljubi 276 1| skrbel, dobrih ljudi prosil, da so mi pomagali. Brez njega 277 1| tako srečna in tako vesela, da sta se našla in spet zdrava 278 1| drugega dobila. Bog daj, da bi tudi jaz svoji materi 279 1| vašega sina me je vezala, da ga ne zapustim. Tudi on 280 1| ker ni hotel povedati, da sem pravi Francoz, ampak 281 1| ampak je le Rusom pravil, da sem njegov tovariš. Njegov 282 1| ker je Rusom vedno pravil, da sva bila prisiljena se z 283 1| hočem tako zaračunati, kakor da bi bili meni storili. Ker 284 1| to veselje nam storite, da nekaj dni pri nas ostanete. 285 1| mesto, naj oštirju pove, da jih tri dni ne bo nazaj, 286 1| jih tri dni ne bo nazaj, da bodo pri gospe Korduli ostali. 287 1| razoznanilo po mestu in okoli, da je mladi baron Karel, sin 288 1| in mladega Karla gledat. Da je gospa Kordula to veselo 289 1| katerega nikoli nisem mislila, da ga bom videla; iz vsega 290 1| srečo privoščim; želim, da bi tudi ti kdaj tako veselje 291 1| torej se bo lahko zgodilo, da enega najdeš." ~Ko škof 292 1| vas, gospa," pravi škof, "da pokličete Nežo k mizi in 293 1| pokličete Nežo k mizi in da mi dovolite ji kako veselje 294 1| Ne boste mi zamerili, da se tukaj očitno pri mizi 295 1| Pavel za gotovo spoznal, da je Neža njegova prava mati. 296 1| Neža to zagleda, spozna, da je ravno tisto znamenje, 297 1| naredila. Zdaj je spoznala, da je škof Pavel njen pravi 298 1| grozno veselili in se čudili, da sta dva sina našla vsak 299 1| našla vsak svojo mater, ne da bi bil kateri mislil. Ni 300 1| in dal nam bo tudi srečo, da se bomo na onem svetu spet 301 1| Kordula toliko denarja, da je bil do svojega doma obilno 302 1| storil. Če boste tako srečni, da jo boste živo in zdravo 303 1| zdravo našli, pišite mi, da bom deležna vašega veselja." ~ 304 1| prijaznost dve srci sklenila, da sta bili v nesreči in sreči 305 1| storili. Molila bom za vas, da se kdaj v nebesih snidemo." ~ 306 2| morebiti ga kam pripravim, da mi bo hvalo vedel. Ko v 307 2| je všeč." Pek je mislil, da je fant mokarjev sin. Kakor 308 2| prerediti. Vzel sem ga s seboj, da bi ga kam pripravil. Če 309 2| V začetku so vsi menili, da fant po domu joka, da mu 310 2| menili, da fant po domu joka, da mu je dolgčas. Čez nekaj 311 2| ker se je le doma držal, da se je obvaroval pred zapeljivostjo 312 2| Janeza uleže. Janez zagleda, da je pes nekaj rdečega v gobcu 313 2| navado pri sebi nositi, da pisma ali kake druge tenke 314 2| kamenci so se lesketali, da se mu je bleščalo. ~Janez 315 2| tistega, kateri je izgubil, da mu nazaj dam." Tudi skušnjave 316 2| sam sebi odgovori: "Res da me nihče ne vidi, pa vidi 317 2| kadar kaj najdeš, ne misli, da je tvoje; daj nazaj! Zvedi, 318 2| domov z resničnimi željami, da bi najdeno nazaj dal. ~Vesel 319 2| je bil v žalost utopljen, da je bil mrliču podoben. Svetin 320 2| reče: "Gospod, ne zamerite, da vas vprašam: Kaj se vam 321 2| se vam je hudega zgodilo, da ste tako žalostni?" Gospod 322 2| Prav govoriš. Res je, da mi Bog lahko pomaga, toda 323 2| pogrezniti? Kaj ne veste, da vam ta greh ne bo ne na 324 2| izgubiti in obupati? Ne veste, da po hudem vremenu spet lepo 325 2| dal. Bog pošilja nesreče, da nas z njimi opominja, naj 326 2| Janez je zdaj spoznal, da je ta pravi gospodar najdene 327 2| vendar je noče prej pokazati, da reče gospodu: "Morebiti 328 2| imenujejo, tolike vrednosti, da ti ne morem izreči. Zraven 329 2| takimi žlahtnimi kamenci, da je veliko vreden. Ko bi 330 2| je zdaj zatrdno spoznal, da je to pravi gospodar najdene 331 2| ali vam nisem prav pravil, da le v Boga zaupajte in si 332 2| Pošteni fant! Koliko hočeš, da ti dam zdaj, ker si mi toliko 333 2| Janez nato reče: "Veseli me, da sem dobil pravega gospodarja 334 2| se gospod šele prav čudi, da fant nič daru noče in da 335 2| da fant nič daru noče in da se tako trdno brani; zato 336 2| ker nisem nič zaslužil. Da sem vam nazaj dal, kar sem 337 2| moja dolžnost. Vesel sem, da sem se tujega blaga kmalu 338 2| imajo." ~Ko gospod vidi, da fant nič daru vzeti noče, 339 2| proti večeru domov in hitro da shraniti zlati cekin svojemu 340 2| ga vpraša gospodar. "Veš, da velja devet goldinarjev?" ~ 341 2| sta bila mestna pisarja, da sta vpričo peka zapisala, 342 2| sta vpričo peka zapisala, da hoče trgovec fanta Svetina 343 2| Janez, "pa prosim samo to, da me v šolo pošiljate, ker 344 2| je vendar tako užalilo, da je na glas zajokal. Lepo 345 2| največje veselje imel v tem, da je v šolo hodil. Zvesto 346 2| vnele so se v njem želje, da bi daleč, daleč po svetu 347 2| daleč, daleč po svetu šel, da bi v daljnih krajih kaj 348 2| je v mnoge kraje pisal, da bi za mater zvedel, pa nikoli 349 2| živa ali mrtva, ali kje da je. Zato je nekega dne pod 350 2| kako bi rad zanje zvedel, da bi jim zdaj kaj pomagal, 351 2| misel vzeti, ker je vedel, da ga ne bo pustil. ~Nekega 352 2| hiši, takega vendar nimam, da bi vse te jezike znal govoriti 353 2| jezike znal govoriti in pa da bi bil bister pri kupčiji. 354 2| plačal, ne bo se kesal, da je k meni prišel, če bo 355 2| svojega gospodarja prositi, da naj ga ponudi. ~Svetinov 356 2| še bolj silil in prosil, da naj mu pusti Svetina. Svetin 357 2| več braniti, ker je videl, da fant zelo želi iti s Francozom. ~" 358 2| Francosko," je dejal Svetin, "da bom videl deželo, kjer so 359 2| prijatelju, katerega poznam, da je pošten mož; pri njem 360 2| bo nič hudega. Želel sem, da bi ti zmeraj pri meni ostal, 361 2| rekel: "Gospod, zahvalim, da ste mi toliko dobri; ne 362 2| Ravnajte lepo z njim, vem, da vam bo veselje delal." ~ 363 2| ponižno prikloni in obljubi, da bo priden in pokoren. Čez 364 2| bila barka v nevarnosti, da se utopi. Strašno vreme 365 2| morebiti nedolžen; vemo, da Bog nedolžne rajši usliši; 366 2| rajši usliši; moli, moli, da nas Bog obvaruje, če ne, 367 2| čas, kar hudo vreme trpi, da bi me le Bog uslišal." ~ 368 2| in očitno zahvalil Boga, da jih je obvaroval v taki 369 2| je Svetin trdno obljubil, da ne bo nikoli v nobeno krivico 370 2| kar mi boste ukazali, samo da vem, kaj vam je všeč. Želim 371 2| je bila prav zadovoljna, da je imela tako priljudnega 372 2| prosit gospodarja, naj mu da opravila, katerih se hoče 373 2| pisarnico ali kanclijo, da bi ga skusil, koliko je 374 2| Pa Teodor je kmalu videl. da je mladi Svetin v računih 375 2| računih tako prebrisan, da nobeden njegovih služabnikov, 376 2| služabniku skrivaj naroči, da naj si prizadeva svojega 377 2| Svetin pa, ki ni vedel, da je to nalašč le k videzu, 378 2| krivico storil? Ne veš, da goljufi, tatje in krivičniki 379 2| in zapeljati? Ni zadosti, da si sam hudoben, še druge 380 2| bom jaz povedal in vem, da pri tej priči pojdeš od 381 2| krivičnih ne posnemaj! Veš, da krivičen krajcar deset pravičnih 382 2| tega, ampak posvarite ga, da se poboljša in da se ne 383 2| posvarite ga, da se poboljša in da se ne navadi hudobije. Krivico 384 2| Prav je, ljubi moj Svetin, da si mi povedal; ne skrbi, 385 2| ne skrbi, naredil bom, da te ne bo več motil." -- 386 2| odgovori pohlevno: "Sem, da, kaj pa mi ukažete, kaj 387 2| skoči hitro za gospodom, da bi mu mošnjo nazaj dal in 388 2| bila Svetinova prva skrb, da je tisto mošnjo vzel in 389 2| Svetin, saj sem ti rekel, da se bova v kratkem videla. 390 2| kratkem videla. Vedel sem, da te bo gospodar poslal z 391 2| natanko, vse po pravici, vem, da bom ob vse prišel. Tvoj 392 2| gospodar je bogat, saj ima, da sam ne ve koliko, star je, 393 2| uščipnil, vendar vselej tako, da ni čutil. Če naredimo sedaj 394 2| napreči in se pelje domov, ne da bi bil račune le pričel. 395 2| hitro vpraša: "Kako je to, da si tako hitro prišel, tako 396 2| opravil, ker sem menil, da boš imel najmanj tri ali 397 2| povem drugače kakor skrivaj, da noben človek ne bo slišal." 398 2| pri vas, zato ker vidim, da ste mi dobri; vendar grem 399 2| rajši danes od hiše, kakor da bi s tem trgovcem račune 400 2| mošnjo denarjev posilil, da bi zdaj krivične račune 401 2| služabnik, zdaj spoznam, da si zvest; pojdi nazaj, napravi 402 2| Svetin uboga, ker ne ve, da je vse to bila le skušnja 403 2| le Svetinu, ker je vedel, da mu bo zvesto opravil. Toda 404 2| službi zvest in priden, da ga je gospodar rad imel, 405 2| njegovo vedenje je bilo tako, da so ga vsi radi imeli. Ni 406 2| imeli navado in je še sedaj, da imajo o praznikih očitne 407 2| sreči kakor prej, kakor da bi bil on božji blagoslov 408 2| premoženje, posebno ker je vedel, da se Ludvik in Kristina rada 409 2| vsi spoštujejo, videl je, da ga imajo radi gospod in 410 2| skrivaj pa vedno iskal, da bi ga zlepa od hiše spravil, 411 2| in ga pri gospodu črnil, da bi ga bil preč spravil. 412 2| gospodično Kristino mi bo zmotil, da me ne bo hotela vzeti, in 413 2| Pazim pa že tudi nekaj časa, da je Kristini ta tujec všeč. ~ 414 2| si je večkrat prizadeval, da bi Svetina pri gospodarju 415 2| se kaže, le hinavec je, da vas s tem slepi. V veliko 416 2| skušen mož, je kmalu videl, da mora tukaj nevoščljivost 417 2| mladosti si pri meni, veš, da te imam rad in ti vse zaupam; 418 2| sama radovoljno privolila, da te rada vzame. Svojo hčer, 419 2| hčer, ker samo imam, veš, da jo ljubim. Zato sem ji dal 420 2| sem ji dal na izbiranje, da si vzame moža, kakršnega 421 2| pametna in poučena je zadosti, da bo vedela prav izbrati. 422 2| toliko bom že zapustil, da bosta ona in njen mož lahko 423 2| Ludvik, če bi se primerilo, da bi te moja hči Kristina 424 2| premoženjem že tako obrnil, da bo zate prav. Nikoli ne 425 2| najmanjši reči ne spoznam, da bi bil kaj nerodnega ali 426 2| ne privošči, ni vreden, da bi bil srečen. Zakaj si 427 2| za Kristino. Bal se je, da bi mu je ne bil Svetin izpihal. 428 2| Kristino. Vse si je prizadeval, da bi Svetina od hiše spravil; 429 2| hčere; zvedela sem danes, da se skrivaj nerodno vede; 430 2| nerodnega govorili. Prosim te, da Svetina od hiše spraviš." ~" 431 2| Ljuba moja žena! Vesel sem, da imaš toliko skrbi za najino 432 2| za hudobnega šteti, prej da se prepričamo, ali je obdolženje 433 2| je pa grozno težko. Veš, da je dobro ime boljše ko denar. 434 2| tvoje matere starost vidiš, da prihaja. Las je prišel, 435 2| prihaja. Las je prišel, da si izbereš moža, kateri 436 2| pa vam naravnost povem, da ga nočem iz dveh vzrokov: 437 2| videl pogovarjati se z njim. Da se pa nisva nič nerodnega 438 2| gospodarite še tako dolgo, da najdem človeka, ki bo meni 439 2| ženi: "Ali ti nisem pravil, da se mora človek prej prepričati, 440 2| Teodor pravi: "Svetin, veš, da sem ti že veliko dobrega 441 2| slišali, lahko pričujejo, da ni bilo nič napačnega. Zdaj 442 2| nič napačnega. Zdaj vidim, da je moral Ludvik o meni take 443 2| kar ne more več videti. Da tega razprtja v vaši hiši 444 2| vaši hiši ne bom jaz kriv, da boste v miru živeli kakor 445 2| kakor poprej, vas prosim, da mi slovo daste; grem si 446 2| spraviti, zato ker se boji, da bi ga ne spodlezel. Nepotreben 447 2| pride, tako tudi jaz. Samo da bi o svojem očetu kaj zvedel, 448 2| živ. Vendar moraš vedeti, da sovraštva v svoji hiši nikoli 449 2| Svetinom! Glej, poznam ga, da ti ne bo nič napotja delal, 450 2| nekatere služabnikov k sebi, da jim naroči, kako naj ravnajo, 451 2| škatlico s cekini bom vzel, da plačam blago, ki sem ga 452 2| nekdo jih mora imeti." ~Ne da bi Teodor komu kaj rekel 453 2| vojašnico in prosi častnika, da naj precej pride s šestimi 454 2| vam bom plačal, poskrbite, da se tat najde; nocoj ponoči 455 2| obstopiti hišo in varovati, da nihče ne ven ne noter ne 456 2| reče dalje: "Nerad vidim, da bi kdo iz moje hiše moral 457 2| hudodelnika očitno soditi, da vsak sme iti poslušat. Pri 458 2| tak kakor drugi jetniki, da bi bil rotil, preklinjal 459 2| Svetina trdnega storilo, da je hudo ječo voljno trpel 460 2| očitni sodniščnici zbrali, da bi o njem sklepali. Sodba 461 2| nezvestobe obsojen k smrti, da mu bo s sekiro glava odsekana. 462 2| muko pretrpeti. Ti sam veš, da sem nedolžen v tej reči, 463 2| me sodijo. Daj mi milost, da ne omagam, ampak do konca 464 2| Tri dni je imel odloga, da se k smrti pripravi. Dali 465 2| moj Svetin, zdaj vidiš, da moraš umreti; blizu je tvoja 466 2| svojo pregreho, ne taji več, da z grehom ne pojdeš s tega 467 2| naročeno, naj ti povem, da ti ne bodo roke odsekali, 468 2| pregreho priznaš. Stori to, da ne boš tolike muke trpel, 469 2| kakor me učite. Vidim, da moram umreti, je že božja 470 2| že božja volja tako. Vem, da sem v svojem življenju večkrat 471 2| me nobena reč ne premore, da bi greh storil. Bojim se 472 2| storil, ko bi lagal in rekel, da sem v resnici to pregreho 473 2| odvračeval. Bog mi bo dal moč, da vse pretrpim, in on, pravični 474 2| sodil. Le to iz srca želim, da bi moj sovražnik, ki me 475 2| morem pripoznati. Dosti, da sem tukaj tako nesrečen 476 2| in od vseh ljudi zavržen, da bom moral tako zaničljivo, 477 2| strašno umreti. Kaj hočete, da naj me tudi Bog zavrže? 478 2| tudi Bog zavrže? Hočete, da bi še zdaj greh delal in 479 2| in recite, naj verjame, da sem nedolžen. Ko bom že 480 2| užalostile in je rekel: "Oh, da se je to ravno v moji hiši 481 2| je tako; spoznati moramo, da na svetu res nikoli nikjer 482 2| sovražnik, se je silil, da bi bil žalosten, vendar 483 2| rekel: "Zdelo se mi je, da ta pritepenec ne bo nič 484 2| Lepo sta ga pogovarjala, da naj si te zgodbe nikar k 485 2| boš zato žaloval, saj veš, da hudobija mora biti kaznovana, 486 2| postave tako zapovedujejo, da se mora taka hudobija ostro 487 2| prijatelja pri večerji, da bi se dalje z njima pogovarjal. 488 2| njegovo sobico, ker je menila, da spi, da bi ga na naglem 489 2| ker je menila, da spi, da bi ga na naglem ne zbudila. 490 2| te besede tako izgovoril, da so jih vsi dobro slišali, 491 2| slišali, a nič ni vedel, da ga kdo sliši. Eden Teodorovih 492 2| Pustite Ludvika pri miru, da nazaj pridem." ~Gospod, 493 2| tekla v Svetinovo ječo, da bi mu bila povedala, kaj 494 2| Prosila in prosila je, da bi smela le eno samo besedo 495 2| prosila, naj odpro vrata, da ga bo od daleč mogla videti. 496 2| pokojno in mirno, zato ker ve, da mu bo, četudi trpi, trpljenje 497 2| zbudijo in mu oznanijo, da je njegova smrt odložena, 498 2| je njegova smrt odložena, da zdaj še ne bo umorjen, ker 499 2| Svetinu v srcu rasti upanje, da bo morebiti njegova nedolžnost 500 2| je vse tajil in le rekel, da je v sanjah govoril, ko