Del

 1  Uvod|        bila še tako trudna. Vse svoje zaupanje sta le v Boga imela;
 2     1|      besedami se France loči od svoje žene in gre z drugimi vojaki
 3     1|       imel pred očmi lepe nauke svoje dobre matere, katera mu
 4     1|         tudi zdaj v srcu besede svoje matere, katere ti iz ljubezni
 5     1|       zvesto se držati po nauku svoje matere in po naukih duhovnov.
 6     1|        so Avguštinovi starši ob svoje veliko premoženje prišli;
 7     1|         kamor hočeš!" V bolezni svoje dobrotnice bi si bil lahko
 8     1|   veliko pojedino in povabi vse svoje prijatelje, da bi se gostili
 9     1|        dvigneva in greva na pot svoje ljube domovine iskat. Cele
10     1|       je osmi dan škof ukazal v svoje prebivališče pripeljati
11     1|    počakati še osem dni, da jaz svoje reči opravim, se moreš z
12     1|        poln otroške ljubezni do svoje matere: "Ljuba moja mati!
13     1|         gostijami, drug drugemu svoje zgodbe pripovedovali in
14     1|      Težko se je Neža ločila od svoje dobrotnice Kordule. Obe
15     2|        meni ostati. Dobro ti bo svoje žive dni, ker si meni tako
16     2|         rajši imel ko vse druge svoje služabnike. Kadar je bilo
17     2|          Teodor je imel zavoljo svoje neizmerne kupčije Svetina
18     2|       svetu. Četudi pred ljudmi svoje krivice skriješ, ali jih
19     2| preiskovati, pokliče Teodor vse svoje služabnike, ženske in moške,
20     2|       trpel in srčno pričakoval svoje obsodbe. ~
21     2|      zavoljo trdovratnosti, ker svoje pregrehe noče obstati in
22     2|         v takem vednem nepokoju svoje vesti živel. Kje mi je mogoče
23     2|  svojega zeta in mu izročil vse svoje veliko premoženje in mu
24     3|  govoril; "vem, da želiš videti svoje ljudi, pa kaj ti pomaga,
25     3|        vodi in kam so postavili svoje straže. Drugega ni vzel
26     3|   General je jezdil predaleč od svoje straže in se preveč ločil
27     3|         utonem, vsaj ti si reši svoje življenje, da oba konec
28     3|    domačo deželo. Šel bom iskat svoje žene in dveh fantičev, če
29     3|         je vedno molil in druge svoje revne tovariše tolažil.
30     3|     dokler bom živ, ker vem, da svoje domačije nikdar več ne bom
31     3|        življenja, začne tudi on svoje prigodbe razlagati, kako
32     3|       veseli zgodbi sem doživel svoje žive dni: zdaj in pred nekaj
33     3|      drug drugemu pripovedovali svoje čudne, žalostne in vesele
34     3|      videl lepo rasti in rediti svoje vnuke. S starim Teodorom,