Del

 1  Uvod|    božjih zapovedih sta živela. On je podnevi vrt obdeloval,
 2     1|        kakor vsak posvetni oče; on nas ne bo zapustil. On dobrotljivi
 3     1|          on nas ne bo zapustil. On dobrotljivi nebeški oče,
 4     1|        mu: "Pavle mora hujšati, on grozno malo je; več ko polovico
 5     1|         Pavla Svetina po imenu, on mi je vsak dan prinesel
 6     1|      Boga, ljubi moj prijatelj! On je videl tvoje solze, z
 7     1|        bi povedal ali ne, da je on tisti šolar. Vendar reče: "
 8     1|    gospod graščine mimo peljal. On je naš gospod, koča je njegova;
 9     1|    vpraša ga, kako je to, da je on prišel svetit gospodu. Ko
10     1|     Karel, s priimkom Gap. Tudi on je mater zapustil doma,
11     1|         bi jaz bil pobit, ko bi on ne bil neusmiljenih Rusov
12     1|      pomorem in postrežem. Tudi on v veliki revi ni mene zapustil." ~
13     1| Zaupajta vselej trdno v Boga in on, dobrotljivi oče, vaju nikoli
14     1|     vaju nikoli ne bo zapustil. On vselej tako obrača, da človek
15     1|    vredni prejeti svetega Duha; on nas bo razsvetil, on bo
16     1|      Duha; on nas bo razsvetil, on bo naša srca oveselil."
17     1|      moliti in v njega zaupati. On, dobrotljivi nebeški oče,
18     1|         reče: "V Boga zaupajva, on naju bo obvaroval in pri
19     1|         da ga ne zapustim. Tudi on je meni življenje otel,
20     2|     niso mogli narediti računa, on pa ga je urno storil, če
21     2|        trdno v Boga zaupajte in on, dobrotljivi oče, vam bo
22     2|     gospodu, kateri je izgubil, on mi ga je dal. Silil me je
23     2|   njegovega dovoljenja ne grem, on mi je že veliko dobrega
24     2|    povsod, vsa zemlja je božja. On, dobrotljivi oče, kateri
25     2|        njega bom vselej zaupal, on me ne bo zapustil." ~Medtem
26     2|     kamor ste me danes poslali. On je tisti, ki mi je mošnjo
27     2|     kakor prej, kakor da bi bil on božji blagoslov k hiši prinesel.
28     2|     niti besedice spregovorila. On pa meni zdaj to očita. Svetin
29     2|        moč, da vse pretrpim, in on, pravični sodnik, nas bo
30     2|          naj Ludvika obstopijo, on stopi k njemu, ga prime
31     2|      obstal in pripoznal, da je on to pregreho storil, zavoljo
32     2| odsekali. In jaz sem tega kriv, on je nedolžen; to mi neusmiljeno
33     3|       pregovarjal, naj se poda. On, ker ni francoski rojak,
34     3|   svojega življenja, začne tudi on svoje prigodbe razlagati,