Del

 1     1|     starši pomrli in zdaj je bil Avguštin tako reven, da je živel
 2     1|          tiho, ker je bil slab: "Avguštin Zorman mi je ime; moji starši
 3     1|         na glas molil. Medtem ko Avguštin, ves v pobožnost utopljen,
 4     1|         je znotraj. Tiho hodita, Avguštin ju ne vidi, le naprej moli
 5     1|        ima kaj dragocenih reči?" Avguštin odgovori modro: "Rad bi
 6     1|       povedati, kje ga najdeva." Avguštin odgovori: "Kmalu ga bomo
 7     1|    Šolarju, ki ga iščeva, je ime Avguštin, piše se Zorman." ~Avguština,
 8     1|          grem prej domov," pravi Avguštin, "da opravim, kar sem obljubil,
 9     1|     midva sva z baronom znana." ~Avguštin barona ponižno zahvali za
10     1|         gre, so pravdo izgubili. Avguštin je pravi njen gospodar,
11     1|         baronu. Sedmi dan pa gre Avguštin z dvema gospodoma na svojo
12     1|        Ko sta se ločila Pavle in Avguštin, so bile Pavletove zadnje
13     1|        sreči na Boga ne pozabi!" Avguštin obljubi in se ločita. Večidel
14     1|    sporočil. Pavle ni vedel, ali Avguštin živi ali kam je prešel.
15     1|            Mož pravi: "Ime mu je Avguštin, priimek ima Zorman. Mlad
16     1|     noter stopi, mu reče Pavle: "Avguštin ali me še poznaš ali me
17     1|        te je prišel obiskat." Ko Avguštin te besede zasliši, ostrmi:
18     1|      velikim veseljem pelje zdaj Avguštin svojega nekdanjega dobrotljivega
19     1|      stregla. Pri večerji sta se Avguštin in Pavle po bratovsko pogovarjala
20     1|          godilo. ~Slednjič pravi Avguštin: "Povej mi vendar, ljubi
21     1|   pomagal. Nazadnje reče: "Glej, Avguštin, tebi se je prej hudo godilo,
22     1|         pozno." ~Drugi dan ukaže Avguštin napraviti dobro kosilo,
23     1|         in veselili. Pri jedi je Avguštin vsem povabljenim rekel: "
24     1|           Pokliči hišnika," reče Avguštin hlapcu, ki je pri mizi stregel, "
25     1|          mu gre." ~Hišnik pride, Avguštin mu srdito reče: "Poznaš
26     1|     Poberi se," zavpije nad njim Avguštin, "zdaj čutiš, kako hudo
27     1|       Bog te živi, moj prijatelj Avguštin, gospod te imenitne graščine.
28     1|          in graščaka Avguština. ~Avguštin je hišnika na Pavletovo
29     1|         v graščini. Medtem mu je Avguštin dal narediti vsa nova oblačila,
30     1|          službi. Tako je govoril Avguštin svojemu prijatelju Pavletu,
31     1| stanovanje in živež in prijatelj Avguštin ga je z vsem obilno preskrbel.
32     1|       obiskal nekdanji prijatelj Avguštin, katerega je škof Pavle
33     1|       obema dobro. Ko se graščak Avguštin spet na pot proti domu spusti,