Del

501     2|      prijatelja pri večerji, da bi se dalje z njima pogovarjal.
502     2|          je bila pripravljena, vsi se usedejo k mizi, le Ludvika
503     2|     pravijo kanape, pa prestrašena se ga ne upa poklicati, ker
504     2|      pustijo: "Tiho bodita, gotovo se bo božja pravica danes pokazala.
505     2|            Ludvik plane na noge pa se ves trese, ne ve, ali se
506     2|           se ves trese, ne ve, ali se mu sanja ali je resnica.
507     2|           bi mu bila povedala, kaj se je zgodilo, pa je vojaki
508     2|           Svetin, tvoja nedolžnost se bo pokazala prej, ko umrješ."
509     2|           sebi je rekel: "Morebiti se me vendar Bog usmili in
510     2|            roke sovražnika. Pa naj se zgodi božja volja, zadovoljen
511     2|          in o njem sklepali, kakor se je prej godilo s Svetinom.
512     2|         hočete, kaznujte me, kakor se vam zdi, vreden sem. Rajši
513     2|          ga vidim pred seboj, kako se trese in trepeta, ker ga
514     2|             kakor je storil. Obrne se k sodnikom in reče: "Gospodje,
515     2|          sam sem vanjo padel, prav se mi godi. Strašen zgled bom
516     2|         Naložite mi kazen, kakršna se vam zdi, trpeti jo hočem
517     2|     povedal: "Sovraštvo do Svetina se je v mojem srcu že davno
518     2| gospodarjeve sobe. Tisti večer, ko se je naš gospodar Teodor na
519     2|        tako strašno pregreho. Tako se godi vsakemu, ki se da gospodovati
520     2|           Tako se godi vsakemu, ki se da gospodovati hudobnim
521     2|            svetu ne strahoval! Naj se vsakteri nad menoj zgleduje,
522     2|            Konec drugega meseca so se sodniki zadnjikrat zbrali
523     2|       prišlo iz radovednosti, kako se bo sodba iztekla in kakšna
524     2|          je bilo dovoljeno k smrti se pripravljati. Premoženje
525     2|         živi nedolžni Svetin!" ~Ko se je sodba nad Bodinom končala,
526     2|         Janeza Svetina! Nedolžnost se je nad njim pokazala; pravi
527     2|         pokazala; pravi hudodelnik se je našel, ta pa je bil po
528     2|           prisojenega." Ločila sta se in oba jokala. ~Svetina
529     2|            drugo odsekali, tako da se je vsem smilil. Vendar je
530     3|           si ne bo mogel pomagati, se je božji volji vdal in mislil:
531     3|      brambovci na Laško prišli, so se sprijeli s Francozom; veliko
532     3|        Francozov in naših. Svetinu se ni nič žalega zgodilo, ampak
533     3|        suknarijo ali tovarno, kjer se sukno dela. Ker je gospod
534     3|            biti vojak, nova vojska se spet kaže. Bodi pri meni
535     3|            kaj prislužiš, in kadar se bo prav namerilo, te bom
536     3|          je lepe denarje prislužil se je dal Svetin pregovoriti,
537     3|         drugimi vred na Špansko in se je moral tam vojskovati
538     3|            ubili. ~Prvi dan, ko so se Francozi udarili s Špajoli,
539     3|           vedno Boga prosil, da bi se mu ne bilo treba streljati
540     3|           gospod tako rad imel, da se brez njega nikamor ni ganil.
541     3|        doma ženo in otroke, vendar se moram tukaj bojevati. Potolaži
542     3|           tukaj bojevati. Potolaži se; če mi boš zmeraj tako zvest
543     3|          Salamanki na Španskem sta se ustavili obe vojski, francoska
544     3|             kateri so sklenili, da se bodo tukaj Francozom trdno
545     3|            so čakali povelja, kdaj se bodo udarili. ~Nekega večera
546     3|           natihoma ogledovat, kako se Španjoli k boju pripravljajo;
547     3|             rad bi bil videl, kako se razširjajo ob vodi in kam
548     3|        predaleč od svoje straže in se preveč ločil od svojih ljudi.
549     3|       ločil od svojih ljudi. Ravno se je že mislil vrniti, kar
550     3|       puške. General izdere meč in se hoče braniti, pa ni mogoče.
551     3|         Gospod general, ne branite se več, da pri življenju ostaneva,
552     3|         več mogoče si pomagati. Če se zdaj z lepo ne podaste,
553     3|      potolkli in umorili." General se je nehal braniti in Španjoli
554     3|      dobili veliko plačilo, ker so se v smrtni nevarnosti odpravili
555     3|     vojskah navada. Kako grozno pa se prestraši, ko pride drugi
556     3|    največji sovražnik Španjolov in se ni radovoljno vdal našim
557     3|     vojakom, ki so ga ujeli, ampak se je branil in tudi enega
558     3|        gospodarja pregovarjal, naj se poda. On, ker ni francoski
559     3|           poslan, da jim pove, kaj se je z generalom zgodilo." ~
560     3|          ga moji ženi, povej, kako se je z menoj godilo in potolaži
561     3|     opravil, zraven pa reče: "Zelo se mi smilite, gospod general,
562     3|       drugače ne more biti, vdajte se v božjo voljo, potrpite
563     3|    Zaupajte trdno v Boga! Morebiti se vas usmili in vas ohrani
564     3|            so nama vse pobrali. Ko se stori večer, dajte ga vojakom,
565     3|         naj tudi vam malo dajo. Če se napijejo, morebiti zadremljejo;
566     3|            nazaj v svojo ječo. ~Ko se je storila tema, pridejo
567     3|          vojaki noter poklicali in se napajali. Sčasoma so vsi
568     3|         kotih in zadremali, ker so se pogreli; mraz je že bilo,
569     3|            nožiček je nabrušen, da se medtem kateri vojakov ne
570     3|         Svetin mu zunaj pomaga, da se srečno zmaši skoz okno,
571     3|        pomišljevati, ampak oba sta se Bogu izročila in angelu
572     3|         angelu varuhu priporočila, se za roke prijela in bredla.
573     3|           eno roko plavati, držite se me in pomagajte si, kolikor
574     3|            več ni mogel naprej, že se je začel topiti in voda
575     3|           besedi zmanjkalo, utopil se je, roke je še iz vode molil,
576     3|             Svetin plava naprej in se večkrat nazaj ozre na tisti
577     3|           ozre na tisti kraj, kjer se je general utopil. Svetin
578     3|            tri korake od njega, ko se general pokaže iz vode in
579     3|            mi je do vrata." Svetin se obrne, plava do generala
580     3|        obrne, plava do generala in se ustopi zraven na skalo sredi
581     3|            ko si me spustil in sem se začel topiti, sem iz dna
582     3|            dobrotljivi Bog, usmili se me!' Usta sem vkup tiščal,
583     3|            še nisem izgubil; hitro se začnem poprijemati, više,
584     3|           više, tako dolgo, da sem se na skalo ustopil in spet
585     3|       generala za sabo po vodi. Ko se je general spet začel topiti,
586     3|         bredem lahko." Tudi Svetin se ustopi in vkupaj bredeta
587     3|            general na svoj dom, da se od takega strahu in trpljenja
588     3|            skrbi za moje blago, da se nič ne pogubi. Ko prideš,
589     3|        treba pomanjkanja trpeti in se po svetu okoli klatiti. "
590     3|        nevarnostih obvaroval! Zdaj se tolažim, da bom še kdaj
591     3|       Svetin nekaj časa čakati, da se je več reči nabralo, katere
592     3|     žalosten in pobit, kakor da bi se mu bilo zdelo, da vožnja
593     3|         vsi so bili veseli, ker so se tolažili, da bodo skoraj
594     3|          bil vendarle žalosten, ni se mu ljubilo ne piti ne jesti.
595     3|           je goljufno, Bog ve, kaj se utegne še z nami zgoditi,
596     3|          vendarle ves zamišljen in se ni za nobeno stvar brigal,
597     3|           obložene barke. Po morju se vozijo in iščejo bark, katere
598     3|       prodajo v sužnost. ~Ravno to se je zgodilo z barko, ki je
599     3|         došli, jo ustavili in, ker se jim ni nihče zoperstavil,
600     3|         jih v Afriko, do mesta, ki se mu pravi Alžir. Tam so jih
601     3|     mogočen gospodar. ~Grozno hudo se godi sužnjem v tistih krajih,
602     3|  opravljati do trde noči, ne da bi se kaj oddihnili. Tako žalosten
603     3|       žalosten je stan sužnjev, da se mu morajo smiliti, kdorkoli
604     3|           so jih raztrgali. Rešiti se iz take hude sužnosti je
605     3|         bila daleč od morja, kamor se je Svetin večkrat oziral,
606     3|         tolikih nadlog. Nekega dne se je primerilo, da je bil
607     3|     najdlje oddaljeni od hiše. Dan se je nagnil, storila se je
608     3|          Dan se je nagnil, storila se je tema. Svetin ugleda proti
609     3|            mano delali. Vendar naj se mi godi, kakor hoče, huje
610     3|         jutra prišel k morju, a ni se upal pokazati živemu človeku
611     3|          ujame uhajalca. Sužnji pa se vsi po obleki poznajo. Ves
612     3|             pomagajte mi, usmilite se me, uhajalec sem, hudo se
613     3|          se me, uhajalec sem, hudo se mi je godilo; povem po pravici." ~
614     3|          pravici." ~Gospodar barke se hitro oglasi: "Ne boj se,
615     3|           se hitro oglasi: "Ne boj se, le k nam pojdi, nič ti
616     3|         veselje! Ko v barko pride, se ustraši, ker vidi, da je
617     3|     pristala pri velikem mestu, ki se mu pravi Novi Jork. Precej
618     3|      pomagal vrt obdelovati. Torej se bom sčasoma spet lahko temu
619     3|        pride z gospodarjem po vrtu se sprehajat imeniten, prileten
620     3|    gosposko oblečen. Z gospodarjem se pogovarjata po francosko,
621     3|    ponižnimi besedami: "Gospod, če se vam ne zamerim, vzemite
622     3|           niso ustrelili?" ~Gospod se zavzame in pravi: "Ti si,
623     3|        govorim." Imenitni Amerikan se začudi in pravi: "Tak gospod,
624     3|          imenitnih opravil poslan, se boste s takim hlapcem (sužnjem)
625     3|       potolaži in mu reče: "Ne boj se, nisem pozabil, ne, kaj
626     3|           k Svetinovemu gospodarju se poslavljat in prosi, da
627     3|       domačo deželo. Malo časa sta se še pomudila v mestu Novi
628     3|     pomudila v mestu Novi Jork, da se je general pri svojih prijateljih
629     3|      dobrotljivi nebeški oče! Zdaj se peljem spet po nevarnem
630     3|  Devetnajsti dan meseca rožencveta se pripeljeta do francoske
631     3|            gresta v mesto Haver in se peljeta potem po suhem,
632     3|            potem po suhem, ker sta se oba naveličala voziti po
633     3|        mano pri mizi jedel, dokler se ti bo ljubilo pri meni živeti.
634     3|            Veliko imenitne gospode se je vkup zbralo. Vsi so Teodoru
635     3|            svojega življenja, kako se mu je na Španskem hudo godilo
636     3|        tiho svojega generala, kako se ženin piše. General pravi: "
637     3|         piše. General pravi: "Piše se Svetin kakor ti." Svetin
638     3|         vprašal, odkod je doma, pa se ni upal zavoljo gospodov,
639     3|          bili svatje že vinjeni in se jeli sem ter tja sprehajati,
640     3|        Ženin nato vzdihne in solze se mu udero po licih, pa hitro
641     3|          sin, pa ni vedel, kako bi se bil dal spoznati. Zato prosi
642     3|           Zato prosi ženina, da bi se smel z njim v kaki skrivni
643     3|  pogovoriti. Ženin je bil vesel in se rojak z rojakom rad pogovarjal.
644     3|          ga v lepo sobico, usedeta se na mehke stole in ženin
645     3|               Ženin ostrmi, gleda, se čudi, ne verjame. Svetin
646     3|            pa "Neža Trpinc". Ženin se spomni, da ima na rokah
647     3|        njegov sin. ~Oče in sin sta se objela in oba od veselja
648     3|           prigodbe razlagati, kako se mu je po daljnih deželah
649     3|       našla vsak svojo mater, dasi se nista nadejala. Svojo mater
650     3|     veselja smo obhajali takrat in se gostili! Škof je šel potem
651     3|            vedno prijatelja in sta se večkrat pogovarjala o nekdanjih
652     3|     častili s tako častjo, kakršna se staršem spodobi. ~Tako da