Del

 1     1|      sama in Boga hvaliva, ker nama nič ne manjka." ~Prijazno
 2     1|       mi bo kaj pomagal, ko so nama bili ljudje tako nevoščljivi?" ~
 3     1|    Pavle: "Ljuba mati, povejte nama, kakšen so vendar naš oče
 4     1|      tako zelo oslabeli, ko bi nama vi utegnili umreti?" ~Mati
 5     1|    pravita fanta, "Le naredite nama, vse rada trpiva, da bova
 6     1|    prijazen se mi zdi ta fant; nama ni Bog otrok dal, kaj ko
 7     1|    učit, ker je bister. Bog bo nama to povrnil, če ne na tem,
 8     1|   vprašati, ali bo pri volji z nama iti." ~Baron pokliče Pavleta,
 9     1| zapustil svojo službo in šel z nama daleč -- v Nemški Gradec?
10     1|          Ne boj se, Pavle! Vse nama je znano, kako si ravnal.
11     1|     več pri družini, ampak pri nama jedel; in karkoli boš poželel,
12     1|        z Dunaja prihajava; ali nama moreš kaj o tej cerkvi povedati?
13     1| veselega povedati; morebiti bi nama ti mogel povedati, kje ga
14     1|        in dobre volje? Glej, z nama greš v vsako hišo, k vsaki
15     1|       da je božja previdnost z nama tako naredila. Zato sva
16     1|        pripeljati. Ko prideva, nama reče: "Zahvalita Boga, rešena
17     1|     poslati." Od veselja so se nama pri tem oznanilu solze udrle.
18     1|     dobrotljivo in usmiljeno z nama dela!" Pokleknila sva in
19     1|       sprosiva. Denarci, ki so nama jih Rusi dali, so kmalu
20     1|   moreva več naprej. Pa naj se nama godi, kakor hoče, ne zapustim
21     1|      za mojo dušo. Vso pot ste nama take lepe nauke dajali,
22     1|       jame rudo kopat, kjer se nama je grozno hudo godilo, vendar
23     1|       da bi se naju usmilil in nama to srečo dodelil še kdaj
24     1|      gospod škof Pavel. Oni so nama pomagali, naju preskrbeli,
25     2|       si potreben. Tudi Ludvik nama je potreben, torej ostaneta
26     3|       niso našli takrat, ko so nama vse pobrali. Ko se stori