Del

 1  Uvod|      molil; zato mu je Bog tudi srečo dal. V malo letih je Svetin
 2     1|    prosila, da bi mož na vojski srečo imel, da bi ne bil ubit.
 3     1|      nazaj prišel, da bi mu Bog srečo dal v daljnih krajih." ~
 4     1|    pravi, da mi bo Bog že tukaj srečo dal, če mu bom zvesto služil
 5     1|    zvest in usmiljen, Bog ti bo srečo dal." Drug za drugim ga
 6     1|      meni hudo. Tako je s časno srečo, goljufna je. O, da bi le
 7     1|       da bi le večno, neskončno srečo v nebesih dosegli!" ~Avguštinu
 8     1| prijatelja ločita, drug drugemu srečo voščita, si obljubita večkrat
 9     1|         ti in tvoja mati veliko srečo uživala." ~Ko Karel to zasliši,
10     1|         naju usmilil in nama to srečo dodelil še kdaj domov priti.
11     1|     drugi znanci prišli Korduli srečo voščit in mladega Karla
12     1|       vsega srca tudi tebi tako srečo privoščim; želim, da bi
13     1|        dobri gospe Korduli tako srečo in veselje uživati, ker
14     1|         Bogu in dal nam bo tudi srečo, da se bomo na onem svetu
15     2|        godi, vam bo že Bog spet srečo dal. Bog pošilja nesreče,
16     2|       oče, vam bo vse to v vašo srečo obrnil." ~Pri teh besedah
17     2|       nočem. Hvalite Boga za to srečo, ne mene, Bog vas je hotel
18     2|    zvest, kakor si bil do zdaj! Srečo ti bo Bog dal." ~"Grem,"
19     2|  strašna kača, katera mu je vso srečo zelo ogrenila in mu veliko
20     2|        ostane, me utegne ob vso srečo pripraviti, še gospodično
21     3|      zdihoval in Boga prosil za srečo, da bi ostal pri življenju
22     3|  prestal sužnost. Bog mi je dal srečo, poslal mi je angela, kateri
23     3|          Vsi so Teodoru voščili srečo in tudi nevesti Kristini.
24     3|         strahu živeli in veliko srečo imeli. France Svetin je
25     3|       Bog včasi že na tem svetu srečo v nesreči, če človek tudi