Del

 1     1|      gre z drugimi vojaki vred proti laški deželi. ~
 2     1|       odgovoriti, kakor oči je proti nebesom obrnil, rekoč: "
 3     1|     službe iskat, je naravnost proti Dunaju pomeril. Rekel je
 4     1|        je zavil v stran in šel proti graščini. Mislil je, morebiti
 5     1|     Bog trdo srce omeči, da bi proti drugim ubogim ne bil tako
 6     1|        neusmiljen, kako je bil proti meni. Nič hudega mu zato
 7     1|       Ko odide, se Pavle obrne proti svojemu prijatelju Avguštinu,
 8     1|      veseljem gre Pavle Svetin proti Dunaju. Ni mu bilo več treba
 9     1|        srca zdaj Pavle vzdihne proti nebesom, rekoč: "O dobrotljivi
10     1|   graščak Avguštin spet na pot proti domu spusti, ga škof Pavle
11     1|       bila ujeta,in greva vsak proti svojemu domu." Francoz je
12     1| stopijo iz kočije in gredo peš proti gradu mimo vrta, ki je bil
13     2|      to nič ne ve." Nato Janez proti nebesom pogleda, se hitro
14     2|      gre Janez Svetin ob morju proti domu; ne misli več na najdeno
15     2|      veselim srcem pride Janez proti večeru domov in hitro da
16     2|     novim gospodarjem po morju proti francoski deželi. Lep dan
17     2|    Svetin žalostno gleda nazaj proti Trstu in pravi: "Bog te
18     2|     oči povzdigne in še enkrat proti Trstu pogleda, mu je izginil
19     2|    vsemi prijazen in pohleven, proti svojemu gospodarju pa tudi
20     3|      se je tema. Svetin ugleda proti morju, mika ga, da bi jo
21     3|      in zbeži v temoti in hiti proti morju. ~Pet ur je hodil
22     3|      Ves plašen priteče Svetin proti morju še pred dnem. Kar
23     3|      Svetin s svojim generalom proti morju; tam ga čaka barka,
24     3|   jadra. Kakor ptica gre barka proti francoski deželi. ~Svetin
25     3|  peljem spet po nevarnem morju proti svoji domači deželi. O Bog,