Del

 1     1|      Baron na to nič ne reče, tiho se usede v kočijo in se
 2     1|   morali iti po svetu. ~Gospa tiho reče baronu: "Prav dober
 3     1|   baron pa reče: "Ljuba moja, tiho bodi, kar v misli mu ne
 4     1|      bolan ležal. Hlapec leze tiho za njim in posluša pri vratih,
 5     1|  starši." Bolnik odgovori, pa tiho, ker je bil slab: "Avguštin
 6     1|  cerkev ogledovat je znotraj. Tiho hodita, Avguštin ju ne vidi,
 7     1|      ravno po končani molitvi tiho iz cerkve gredo. Celo uro
 8     1|    kjer ona gospoduje in tako tiho pobožno živi, da je vsem
 9     2|    natihoma rekla: "Spravi in tiho bodi, saj te nihče ne vidi;
10     2|       je bilo morje popolnoma tiho in hudo vreme je minilo
11     2|       večerji klicat. Ona gre tiho v njegovo sobico, ker je
12     2|    cekinih govoril. Hišna gre tiho iz sobice in pove gospodarju,
13     2| vstanejo brž od mize in gredo tiho po prstih v Ludvikovo sobico.
14     2|  prijateljev migne, naj gredo tiho iz sobice in naj puste Ludvika
15     2|       rekel, naj ga pustijo: "Tiho bodita, gotovo se bo božja
16     2|     ko je vse trdo spalo, sem tiho vstal in bos šel v gospodovo
17     2|    gospodovo sobo, katero sem tiho odprl s ključem, za katerega
18     2|       vedel. Tudi miznico sem tiho odprl in vzel škatlico s
19     2|     cekini vred. Vse sem spet tiho pozaprl in šel v svojo sobo.
20     3|        opolnoči bom prišel in tiho na okno popraskal, skusite
21     3|   odprl. Svetin reče generalu tiho na ušesa, naj pihne luč,
22     3|       Kdo je?" General reče: "Tiho bodi, da ne slišijo Španjoli,
23     3|   neki to biti? Svetin vpraša tiho svojega generala, kako se