Del

  1  Uvod|       nikoli s hudobnimi tovariši ne potegneš, se le svojega
  2  Uvod|          njima krega ali prepira. Ne po posvetnih navadah in
  3     1|        vsak malo popijeva. Nikoli ne greva v oštarijo, bodiva
  4     1|        Boga hvaliva, ker nama nič ne manjka." ~Prijazno skupaj
  5     1|           kar sva vkup; nikoli te ne vidim se nasmejati ali zapeti,
  6     1|   žalostna in nikoli vesela, toda ne zavoljo pomanjkanja ali
  7     1|     zavoljo dela, skrbi in truda. Ne misli, da te nimam rada;
  8     1|           si ti! Vesela pa nikoli ne morem biti, v srcu me vedno
  9     1|          prihodnjega noben človek ne ve." ~France odgovori: "
 10     1|          odgovori: "Nikar se tega ne boj, če naju tudi kaj hudega
 11     1|           in dobrotljivi Bog naju ne bo zapustil. Tako dobrotljivo
 12     1|      skrbel;. tudi za naprej naju ne bo zapustil." Potem poklekneta
 13     1|        potreboval veliko vojakov. Ne le fantje, ampak tudi mladi
 14     1|           reče: "Ljuba moja žena! Ne žaluj tako zelo; kaj ne
 15     1|           Ne žaluj tako zelo; kaj ne veš, da je to božja volja?
 16     1|      volja? Tudi najmanjša reč se ne zgodi brez božje volje in
 17     1|         zgodi brez božje volje in ne en las ne pade z naše glave
 18     1|          božje volje in ne en las ne pade z naše glave brez volje
 19     1|          vdati. Kdor v Boga zaupa ne bo nikoli zapuščen. Bog
 20     1|         nikoli zapuščen. Bog naju ne bo zapustil. Lepo Bogu služi
 21     1|        zavoljo Boga pokorni biti. Ne jokaj preveč, ampak moli
 22     1|          Skrbi lepo za fantiča in ne pozabi ju učiti Boga poznati,
 23     1|          jokala. Videla je, da si ne more pomagati, tolažila
 24     1|          vojski srečo imel, da bi ne bil ubit. K sebi je vzela
 25     1|          učila, da nobeden fantov ne tako.  Janez in Pavel sta
 26     1|           nazaj prišli, pa bi vas ne bilo, ker ste od dela in
 27     1|          Mati žalostna odgovori: "Ne mogla bi vidva očeta poznati,
 28     1|           bi vidva očeta poznati, ne, ker sta bila komaj po dve
 29     1|       rdečo barvo zarezano, da se ne da več zbrisati. Na desni
 30     1|          barva pod kožo; potem se ne da več zbrisati. To pa je
 31     1|         ni mogla mati več rediti, ne jima napravljati potrebnega
 32     1| barantalec I. ji je posojeval, pa ne da bi bil dobro storil in
 33     1|     terjal in jo tožiti žugal, če ne plača. Neža ga gre prosit,
 34     1|     Plačaj, kar si dolžna, več te ne bom čakal; ako ne plačaš,
 35     1|          več te ne bom čakal; ako ne plačaš, ti bo vse prodano!
 36     1| neusmiljeni mož hišo vzel; nič se ne bova mogla več učiti. Kdo
 37     1|           Ljuba moja sinka, nikar ne žalujta preveč, saj imamo
 38     1|         vsak posvetni oče; on nas ne bo zapustil. On dobrotljivi
 39     1|           O, da bi jaz sama bila, ne bilo bi mi tako težko, ali
 40     1|          boj in nikoli nič hudega ne stori! Spomni se vselej,
 41     1|      greha varoval, te Bog nikoli ne bo zapustil." Zatorej je
 42     1|           govorim: Nikoli na Boga ne pozabi! Zvesto in z veseljem
 43     1|      ukazala, naj te kdo vidi ali ne. S hudobnimi tovariši se
 44     1|      hudobnimi tovariši se nikdar ne pečaj; skrbno glej, da nedolžnost
 45     1|           na tem svetu nikoli več ne vidiva." Medtem mati objame
 46     1|        tem svetu nesrečna, vendar ne žaluj preveč! Ne misli,
 47     1|           vendar ne žaluj preveč! Ne misli, da se na svetu le
 48     1|          godi. Poslušaj, česar še ne veš, kako se je z mano godilo. ~
 49     1|          rekoč: 'Ljubi moj Karel, ne hodi na vojsko! Vidiš, da
 50     1|          je tega in nobene besede ne izvem in ne slišim o njem.
 51     1|         nobene besede ne izvem in ne slišim o njem. Bojim se
 52     1|           da bi nas na onem svetu ne tepel. -- Nič ne skrbi,
 53     1|       onem svetu ne tepel. -- Nič ne skrbi, Neža! Pri meni boš,
 54     1|            Morebiti se nikoli več ne bova videla." Pavle si je
 55     1|         potem imeniten kralj. Jaz ne želim biti kralj, ampak
 56     1|           se kolo naredi, drugače ne morem naprej." Pavle reče: "
 57     1|      pomagal, pa tudi nič plačila ne vzamem. Če sem šel ljudi
 58     1|        dolžnost." Baron na to nič ne reče, tiho se usede v kočijo
 59     1|         je gospod ponujal, in jih ne vzameš." Pavle pa na vse
 60     1|        Pavle pa na vse to drugega ne reče ko te besede: "Če sem
 61     1|        prijatelj reče tovarišem: "Ne zaničujte Pavleta, kdo ve,
 62     1|          prinese iz dobrega srca, ne bo brez plačila. Bog bo
 63     1|         postrežen fant. Samo tega ne vem, zakaj ni hotel nič
 64     1|     peljete?" Baron mu odgovori: "Ne boj se, ti si meni zelo
 65     1|  poljubilo." Pavle reče ponižno: "Ne zamerite, milostljivi gospod
 66     1|        Kdor pred jedjo in po jedi ne moli, je živini enak." ~
 67     1|        vsako reč na svetu plačan, ne bo na onem svetu nič plačila
 68     1|      ostani in srečen boš, Bog te ne bo nikoli zapustil." Tudi
 69     1|       glavo imaš, zakaj pa v šolo ne hodiš, da bi se kaj več
 70     1|        Bog bo nama to povrnil, če ne na tem, pa na onem svetu.
 71     1|      baron, grozno rad bi šel, pa ne vem, če bo v to moj gospodar
 72     1|        privolil; brez privoljenja ne smem in se ne spodobi." ~"
 73     1|         privoljenja ne smem in se ne spodobi." ~"Lepo je to,"
 74     1|       tako obdarovala, da še eden ne tako; sem le prišel hitro
 75     1|           dobra gospoda ponuja." "Ne bodi vendar tako preprost,"
 76     1|      rekel: Rad grem, vendar prej ne obljubim, da vas za svet
 77     1|         gospodar, "sreča te išče, ne pusti je iz rok! Zdaj spoznam,
 78     1|         mi boste ukazali. Dobrote ne bom nikoli pozabil, vedno
 79     1|      priden bodi in nič hudega ti ne bo." Pavle je precej pri
 80     1|       nekam skrivaj nosi, a nihče ne ve kam." Drugi dan ga baron
 81     1|         tiho bodi, kar v misli mu ne jemlji! Drživa se, kakor
 82     1|        Drživa se, kakor da bi nič ne vedela; še danes bova zvedela,
 83     1|          daleč pazi, gre za njim, ne da bi ga bil Pavle videl.
 84     1|      skoči hitro v vežo neke hiše ne daleč od šole in gre po
 85     1|           prinesel, smiliš se mi; ne vem, ali ti bom mogel več
 86     1|      pravdajo, da je menda nikoli ne bom imel, dasi gre meni
 87     1|        dobil, zdaj pa sem sirota, ne morem se ganiti iz postelje,
 88     1|           mi je pa povedal, da mi ne bo mogel več prinesti. Rad
 89     1|       prinesti. Rad bi storil, pa ne more. O gospod, ne zamerite,
 90     1|     storil, pa ne more. O gospod, ne zamerite, ne vem, kdo ste
 91     1|            O gospod, ne zamerite, ne vem, kdo ste in kaj ste,
 92     1|         nekoliko jedi pošljete če ne, moram od hudega umreti.
 93     1|           storili. Če vam drugega ne bom mogel povrniti, bom
 94     1|       Pavle, zakaj si nehvaležen? Ne veš, da sem ti veliko dobrega
 95     1|           nabašeš in odneseš. Več ne moreš zdaj skrivati in tajiti;
 96     1|           Baron reče: "Govori!" ~"Ne tajim," začne Pavle govoriti, "
 97     1|      krivico delati, tega mi vest ne dopusti. Vas za drugega
 98     1|      dobrote, kar mi jih storite, ne bom mogel nikoli zadosti
 99     1|       solze udrle in sta dejala: "Ne boj se, Pavle! Vse nama
100     1|          ljubeznivi sin, od danes ne boš več pri družini, ampak
101     1|          k bolnemu prijatelju, se ne da dopovedati. Komaj stopi
102     1|          Glej, da res Bog nikogar ne pusti od hudega konec vzeti,
103     1|         mojemu dobrotniku, jaz mu ne morem povrniti." ~Vsak dan
104     1|          Tiho hodita, Avguštin ju ne vidi, le naprej moli na
105     1|           Rad bi vama povedal, pa ne morem nič vedeti; nikoli
106     1|         misli, ali bi povedal ali ne, da je on tisti šolar. Vendar
107     1|     povedala in pismo pokazala." "Ne grem prej domov," pravi
108     1|           vam povrni; drugega vam ne morem povrniti, molil pa
109     1|     veseljem storil; vaših dobrot ne bom nikoli pozabil." Zdaj
110     1|       mora precej dati. Ker se pa ne ve, kje je, se mora po vseh
111     1|           zaupal, v sreči na Boga ne pozabi!" Avguštin obljubi
112     1|       dokler kaj pomaga; ko ga pa ne potrebujemo, nam je malo
113     1|          je prešel. Nič ni slišal ne o njem ne o njegovi graščini.
114     1|           Nič ni slišal ne o njem ne o njegovi graščini. Pavle
115     1|         in gospa se nista ganila, ne stopinjice nista storila
116     1|           Pravi oče in prava mati ne moreta bolj ljubiti svojega
117     1|      deduje moja gospa in Pavleta ne sme pozabiti." Drugega več
118     1|     krivici dobljeno blago nikoli ne tekne. Moral je iti prazen
119     1|         in usmiljenih. Kdo ve, če ne najdem kakega dobrotnika,
120     1|           in zjutraj kosilo dali, ne da bi bilo treba kaj plačati.
121     1|          doma, pa vem, da nikogar ne potrebujemo; poberi se!"
122     1|      tukaj prenočim. Pozno je že, ne vem, kam iti; še nikoli
123     1|      kraju." Hišnik zavpije: "Nič ne, meni je gospod prepovedal
124     1|     odžene. Vem, da bi gospod sam ne bil tako z njim storil,
125     1|          tako z njim storil, zato ne, ker je Pavle že osme šole
126     1|         da bi proti drugim ubogim ne bil tako neusmiljen, kako
127     1|          meni. Nič hudega mu zato ne privoščim. ~Pavle gre do
128     1|          nam pač prav prišli, ker ne smemo iti spat prej, da
129     1|           ga bo hotel poznati ali ne, ki mu je toliko dobrega
130     1|        poznaš ali me morebiti več ne boš poznati hotel? Glej,
131     1|     zasliši, ostrmi: kar besedice ne more spregovoriti, ker je
132     1|           reče: "Ljubi prijatelj! Ne zameri, da sem si pustil
133     1|     presrčni moj prijatelj! Nikar ne misli, da sem nate pozabil
134     1|      pozabil ali da bi te poznati ne hotel. Vem, da si to mislil,
135     1|       kakor te besede: "O, Pavle, ne boš, ne boš nesrečen, ne,
136     1|        besede: "O, Pavle, ne boš, ne boš nesrečen, ne, dokler
137     1|          ne boš, ne boš nesrečen, ne, dokler sem jaz živ. Nisem
138     1|         hiše odgnal; in ko bi Bog ne bil tako naklonil in ko
139     1|    naklonil in ko bi dobri ljudje ne bili usmiljeni do njega,
140     1|         bi jaz danes tega veselja ne imel. Do smrti bi me bilo
141     1|      ravno nisi poznal, vendar bi ne smel tako neusmiljen biti.
142     1|         iskati. Ali jo najdeš ali ne, se moraš spraviti." Hišnik
143     1|           ves žalosten, vzdihuje, ne ve se kam dejati, na glas
144     1|      gospod te imenitne graščine. Ne zameri, da te vpričo vseh
145     1|           si mi dati, kar prosim; ne zavrzi tedaj moje prošnje!
146     1|     Prosim te samo to, da hišnika ne deneš ob službo. Ohrani
147     1|       službo. Ohrani ga do smrti! Ne zameri mu, kar je storil,
148     1|           drugačen. Nikdar bi jaz ne mogel vesel biti, ko bi
149     1|           gre zdaj srečno naprej, ne ustavi se tako dolgo, da
150     1|      srčno in zamišljeno moli, da ne opazi duhovnov, kateri ravno
151     1|     učenost, modrost in pobožnost ne le tovarišem, ampak tudi
152     1|      imenitna škofija je bila to, ne zelo daleč od Dunaja. Z
153     1|      bojim se, da bi brez spovedi ne umrl. Njegov tovariš mu
154     1|          mu lepo streže pa z nami ne more nič govoriti; zdi se
155     1|           mi, da je Francoz. Tudi ne vem, kake vere je bolnik.
156     1|           jaz bil pobit, ko bi on ne bil neusmiljenih Rusov zame
157     1|     tovarišu tako hudo prišlo, da ne moreva več naprej. Pa naj
158     1|         se nama godi, kakor hoče, ne zapustim ga, svojega zvestega
159     1| zapoveduje, torej bodi potolažen; ne bo ti treba prositi, preskrbljen
160     1|           oteli od smrti; drugega ne vem povrniti, kakor, dokler
161     1|      dobrotljivi oče, vaju nikoli ne bo zapustil. On vselej tako
162     1|         le še živa?" Škof pravi: "Ne vem tega povedati, veliko
163     1|          tudi o svojih ljudeh nič ne vem in ne slišim. Če pa
164     1|       svojih ljudeh nič ne vem in ne slišim. Če pa hočeš počakati
165     1|       reče škof Pavel, "in nikoli ne pozabita te resnice: Kdor
166     1|         svojega prijatelja nikoli ne zapusti. Mislita, kako se
167     1|         pa, ker je velik praznik, ne pojdemo naprej. Če vama
168     1|           molili in Boga častili. Ne spodobi se tak sveti praznik
169     1|       držiš, ko te še nisem videl ne enkrat se nasmejati in dobre
170     1|          odgovori Karel, "kako bi ne bil, ko imam takega žlahtnega
171     1|  dobrotnika, kakor ste vi, kateri ne skrbi samo za moje telo,
172     1|      povedati, sicer na sanje nič ne držim, vendar so me nocojšnje
173     1|          ni je danes!" Škof Pavel ne ve, kaj to pomeni. Radovedno
174     1|         je. Oštir pravi: "Nič več ne vem povedati kakor to, da
175     1|         Kordula. Nihče je drugače ne imenuje kakor naša mati
176     1|          in dobra je tvoja misel. Ne samo ti, tudi jaz grem obiskat
177     1|      prijazno sprejme, kaj bi vas ne! Dobro vem, da jo boste
178     1|            Danes, ker je praznik, ne gremo naprej; drugega opravka
179     1|         sta pri njih, pa nobenega ne poznam. Odjedli so, zdaj
180     1|        iti, češ da me dve uri nič ne potrebujejo." Škof: "Kaj
181     1|          Žena: "O, Bog varuj! Saj ne jokam, le žalujem, dasiravno
182     1|         mi je dobro; gospa me ima ne kakor služabnico, ampak
183     1|           potem reče škof Pavel: "Ne zamerite, žlahtna gospa,
184     1|     prihajamo obiskat, čeravno se ne poznamo. Praznik je danes,
185     1|        poznamo. Praznik je danes, ne spodobi se potovati; z Dunaja
186     1|           V srce me to veseli. Pa ne zamerite, milostljivi gospod
187     1|       gospa, vašega drugega imena ne vem kakor Kordula, smem
188     1|         ljuba moja presrčna mati! Ne žalujte, ne žalujte! Glejte,
189     1|        presrčna mati! Ne žalujte, ne žalujte! Glejte, jaz sem
190     1|         sin!" ~Kordula se začudi, ne verjame, da bi ta njen sin
191     1|       bilo moje srce zelo veselo, ne da bi bil vedel zakaj, danes
192     1|            blizu doma sem že bil, ne daleč od Dunaja, in sem
193     1|          jih mojemu sinu storili, ne morem povrniti." "O dobra
194     1|            je bila moja dolžnost, ne hvalite tedaj mene zavoljo
195     1|          sina me je vezala, da ga ne zapustim. Tudi on je meni
196     1|         vam obilno povrne! Vam se ne more nikoli hudo goditi,
197     1|          storili. Ker vam drugega ne morem povrniti, vas prosim,
198     1|      oštirju pove, da jih tri dni ne bo nazaj, da bodo pri gospe
199     1|           ali bi glasno molil ali ne, ker pri gospodi ni navada
200     1|          uživala." Neža na to nič ne odgovori, ampak globoko
201     1|            ampak globoko zdihne. "Ne žaluj, ljuba moja Neža!"
202     1|         nagnjenje do nje čutim in ne vem zakaj." ~Gospa reče: "
203     1|         zdaj dolgo let nič o njem ne sliši. Zapustil je dva fantiča,
204     1|     preživeti. Tudi o nobenem nič ne ve, kje je kateri ali kako
205     1|         vsem povabljenim, rekoč: "Ne boste mi zamerili, da se
206     1|          otrok sta imela?" Neža: "Ne več ko dva fanta in pa dvojčka
207     1|     katerega ste krave past dali. Ne žalujte več, ne zdihujte,
208     1|        past dali. Ne žalujte več, ne zdihujte, moja dobra mati!
209     1|        Neža se začudi, vsa bledi, ne ve, ali je resnica ali so
210     1|           sanje, in reče: "Oh, to ne more biti, kako bi bili
211     1|           našla vsak svojo mater, ne da bi bil kateri mislil.
212     1|         kateri mislil. Ni ga bilo ne prej ne potlej takega veselja
213     1|        mislil. Ni ga bilo ne prej ne potlej takega veselja v
214     1|       očeh. Škof Pavel je rekel: "Ne pozabimo božjih dobrot,
215     1|         svetu spet našli, kjer se ne bomo nikoli več ločili." ~
216     1|           gospa, moja dobrotnica, ne morem se vam zadosti zahvaliti
217     2|           neke revne vdove, ki ga ne more več prerediti. Vzel
218     2|            Fant odgovori: "Nič mi ne manjka, dobro mi je, le
219     2|          kar najbolj želim, pa se ne upam prositi." "Le povej,
220     2|       Fantič, prav všeč mi je to. Ne bodi žalosten zavoljo tega!
221     2|         hodil. Vsak dan te vendar ne morem pustiti v šolo zavoljo
222     2|         kam vabil, je odgovoril: "Ne grem, obljubil sem ubogati
223     2|         ravno bilo; zato se usede ne daleč od ceste na brežičku
224     2|           tiho bodi, saj te nihče ne vidi; denarjev imaš zdaj
225     2|     dokler boš živ. Zvedeti pa se ne more, ker živ človek za
226     2|          ker živ človek za to nič ne ve." Nato Janez proti nebesom
227     2|        odgovori: "Res da me nihče ne vidi, pa vidi me Bog, pred
228     2|           vidi me Bog, pred Bogom ne morem nič skriti. Kaj mi
229     2|           z mirno vestjo uživati? Ne, ne, ne obdržim ne krajcarja.
230     2|         mirno vestjo uživati? Ne, ne, ne obdržim ne krajcarja.
231     2|           vestjo uživati? Ne, ne, ne obdržim ne krajcarja. Nikdar
232     2|       uživati? Ne, ne, ne obdržim ne krajcarja. Nikdar ne bom
233     2|      obdržim ne krajcarja. Nikdar ne bom pozabil materinega nauka,
234     2|           Fant, kadar kaj najdeš, ne misli, da je tvoje; daj
235     2|       Svetin ob morju proti domu; ne misli več na najdeno blago,
236     2|           prijazno reče: "Gospod, ne zamerite, da vas vprašam:
237     2|      pekovskega fanta še pogledal ne bil in mu ne dal odgovora.
238     2|          še pogledal ne bil in mu ne dal odgovora. Nesreča in
239     2|          kaj me vprašuješ, ker mi ne moreš pomagati." Janez naravnost
240     2|     mladenič: "Gospod, če vam jaz ne morem pomagati, vam Bog
241     2|         je malokdaj ali pa nikoli ne mislil. ~Nato pravi gospod: "
242     2|        prevelika je moja nesreča, ne morem je preživeti. Ravno
243     2|          Gospod. lepo vas prosim, ne storite tega. Če ste nesrečni
244     2|           nesrečo pogrezniti? Kaj ne veste, da vam ta greh ne
245     2|          ne veste, da vam ta greh ne bo ne na tem ne na onem
246     2|       veste, da vam ta greh ne bo ne na tem ne na onem svetu
247     2|           ta greh ne bo ne na tem ne na onem svetu odpuščen?
248     2|       milost izgubiti in obupati? Ne veste, da po hudem vremenu
249     2|      njimi opominja, naj na njega ne pozabimo. Le trdno v Boga
250     2|        kaj bi bilo, ko bi ti meni ne bil tako v srce govoril.
251     2|     Ubogal bom preprostega fanta, ne bom se utopil, naj se mi
252     2|      iskat, iščem in iščem, pa je ne najdem. Več ko desetkrat
253     2|           tolike vrednosti, da ti ne morem izreči. Zraven je
254     2|         zaupajte in si nič žalega ne storite? Glejte, kako kmalu
255     2|     tistemu premoženje, čigar je. Ne vzamem pa nič, nič, ko bi
256     2|      vzamem pa nič, nič, ko bi me ne vem kako silili." ~Zdaj
257     2|         Hvalite Boga za to srečo, ne mene, Bog vas je hotel skusiti.
258     2|    zaslužil, pa nisem vzel; česar ne zaslužim, pa tudi ne vzamem.
259     2|        česar ne zaslužim, pa tudi ne vzamem. Če mi je Bog kaj
260     2|       včeraj spravit dal; tega bi ne bil nikoli o fantu mislil."
261     2|         brez njegovega dovoljenja ne grem, on mi je že veliko
262     2|      preskrbe, te je sreča došla. Ne bom ti branil; pojdi, le
263     2|      drevesom sreče premišljeval: Ne vem za očeta ne za mater,
264     2|     premišljeval: Ne vem za očeta ne za mater, Bog ve, kod se
265     2|        vzeti, ker je vedel, da ga ne bo pustil. ~Nekega dne pride
266     2|     kupčiji. Dobro mu bom plačal, ne bo se kesal, da je k meni
267     2|        ponudil, vendar je mislil: Ne spodobi se ponujati! Zato
268     2|         potrebujem, torej ga tudi ne dam. Glejte ga, ravno tale
269     2|     Svetina, rekoč: "Ali bi pa ti ne hotel iti z menoj čez morje
270     2|         storim, tega fanta pa vam ne morem pustiti, ne le zato,
271     2|          pa vam ne morem pustiti, ne le zato, ker mi je tako
272     2|           pošten mož; pri njem ti ne bo nič hudega. Želel sem,
273     2|        pri meni ostal, ker nikoli ne bom pozabil, koliko si mi
274     2|         si bil do zdaj, in Bog te ne bo zapustil. Ko bi se ti
275     2|     utegnil ob službo priti in bi ne mogel druge dobiti, pridi
276     2|           ti bom vselej hvaležen. Ne bom pozabil tvoje dobrote.
277     2|           da ste mi toliko dobri; ne mene, le Boga hvalite!"
278     2|            Morebiti te nikoli več ne bom videl; pa saj je Bog
279     2|          bom vselej zaupal, on me ne bo zapustil." ~Medtem so
280     2|           da nas Bog obvaruje, če ne, bo vsega konec." Svetin
281     2|      platna nam je vihar potrgal, ne vidimo več, kam barka leti.
282     2|       hudo vreme minilo, ni videl ne občutil tolikega veselja
283     2|         Svetin trdno obljubil, da ne bo nikoli v nobeno krivico
284     2|       potrpljenje z menoj, dokler ne zvem vseh hišnih navad.
285     2|         vam ustreči in nikoli vas ne mislim radovoljno žaliti."
286     2|         katerih je še sedem imel, ne tako. Najtežji in najhujši
287     2|             Ljubi moj tovariš, se ne bojiš Boga? Zakaj si gospodarju
288     2|        gospodarju krivico storil? Ne veš, da goljufi, tatje in
289     2|        tatje in krivičniki nikoli ne pojdejo v nebesa? Zdaj pa
290     2|          Daj nazaj gospodarju, če ne, bom jaz povedal in vem,
291     2|           Tudi drugi tako delajo, ne bo se zvedelo. Kaj boš na
292     2|        daleč prišel. Nikoli se ti ne bo dobro godilo, ne na tem
293     2|         se ti ne bo dobro godilo, ne na tem ne na onem svetu.
294     2|           dobro godilo, ne na tem ne na onem svetu. Četudi pred
295     2|     delajo, hudobnih in krivičnih ne posnemaj! Veš, da krivičen
296     2|   pravičnih uje." ~Ker pa tovariš ne neha Svetina motiti in ga
297     2|   gospodarju in mu reče: "Gospod, ne zamerite, nekaj bi vam rad
298     2|           tovarišev. Samo prosim, ne kaznujte ga preveč zavoljo
299     2|           da se poboljša in da se ne navadi hudobije. Krivico
300     2|         Svetin, da si mi povedal; ne skrbi, naredil bom, da te
301     2|         skrbi, naredil bom, da te ne bo več motil." -- Od tistega
302     2|          mi ukažete, kaj bi radi? Ne poznam vas, še nikoli vas
303     2|          Tuji gospod nato drugega ne reče kakor te besede: "Se
304     2|         misli, kaj mu je storiti. Ne ve, zakaj mu je to pustil
305     2|           pustil gospod, katerega ne pozna. Ko pride gospodar
306     2|     tristo frankov je v njej. Nič ne vem, zakaj mi je to dal.
307     2|            zakaj jaz jih nočem in ne morem imeti." Teodor mu
308     2|         Ljubi moj Svetin nikar me ne delaj nesrečnega. S tvojim
309     2|         je bogat, saj ima, da sam ne ve koliko, star je, otrok
310     2|        biti sirota."  Svetin zdaj ne ve, kam bi se obrnil, kaj
311     2|         reče: "Gospod, po krivici ne smem delati spet se rajši
312     2|        napreči in se pelje domov, ne da bi bil račune le pričel.
313     2|           kmalu nazaj prišel, vam ne povem drugače kakor skrivaj,
314     2|          skrivaj, da noben človek ne bo slišal." Teodor pelje
315     2|   trgovcem na čisto; zavoljo tega ne bo nesrečen. Če bi bil tudi
316     2|      odpustil." Svetin uboga, ker ne ve, da je vse to bila le
317     2|     računi in se trudiš, zakaj bi ne šel z nami v nedeljo in
318     2|           pridnega berem. Tudi me ne veseli hoditi k takim igračam,
319     2|        igračam, kjer se nič prida ne vidi in ne sliši." To je
320     2|           se nič prida ne vidi in ne sliši." To je bilo pa zelo
321     2|      Kristino mi bo zmotil, da me ne bo hotela vzeti, in preč
322     2|    spravil, in je rekel: "Gospod, ne verujte mu toliko, ne zaupajte
323     2|     Gospod, ne verujte mu toliko, ne zaupajte vsega temu pritepencu;
324     2|         pripraviti, če ga od hiše ne denete." Gospodar Teodor
325     2|         kakršnega hoče. Nikoli ji ne bom nobenega silil in ne
326     2|          ne bom nobenega silil in ne branil; pametna in poučena
327     2|          živela. Premoženja pa ji ne bo manjkalo, toliko bom
328     2|           bi te moja hči Kristina ne hotela vzeti v zakon, je
329     2|          hotela vzeti v zakon, je ne bom nič silil, čeravno sem
330     2|           da bo zate prav. Nikoli ne boš pomanjkanja trpel. Svetina
331     2|     pomanjkanja trpel. Svetina pa ne morem od hiše dati, ker
332     2|          zdaj pa v najmanjši reči ne spoznam, da bi bil kaj nerodnega
333     2|         zato, ker ti dobro hočem, ne daj nevoščljivosti prostora
334     2|          ki te bo umorila. Nikoli ne boš imel sreče, če boš nevoščljiv.
335     2|           svojemu bližnjemu sreče ne privošči, ni vreden, da
336     2|         mogel Svetinu lepe besede ne lepega očesa dati. Ludviku
337     2|            Bal se je, da bi mu je ne bil Svetin izpihal. Po pravici
338     2|     hinavskega pritepenca od hiše ne spravite, boste videli,
339     2|          ime naše hiše, vendar mi ne smemo nikogar obsoditi in
340     2|         ali je obdolženje res ali ne. Dobro ime svojemu bližnjemu
341     2|         Prvič zato, ker ga nikoli ne vidim moliti; kjer molitve
342     2|           molitve ni, ni sreče in ne bo blagoslova božjega. Drugič
343     2|           služabnika naredili, ga ne more videti; nevoščljiv
344     2|          dveh vzrokov: Prvič zato ne, ker je tujec. Ko bi bil
345     2|          po moji volji. Drugič se ne zaročim s Svetinom zato,
346     2|   gospodična z mano govorila, kar ne more več videti. Da tega
347     2|         tega razprtja v vaši hiši ne bom jaz kriv, da boste v
348     2|        zato ker se boji, da bi ga ne spodlezel. Nepotreben je
349     2|         ta njegov strah zato, ker ne mislim tukaj ostati, ko
350     2|   spoznava zdaj tvojo nedolžnost; ne boš hodil proč, ampak pri
351     2|         kakor sta bila, vendar se ne smeta sovražiti. Jaz vaju
352     2|     sovraštva v svoji hiši nikoli ne trpim. Spravita in sprijaznita
353     2|            Glej, poznam ga, da ti ne bo nič napotja delal, ker
354     2|          ravnajo, medtem ko njega ne bo doma; posebno je več
355     2|       bili cekini, pa nobeden nič ne ve. Stari Teodor se jezi
356     2|           nekdo jih mora imeti." ~Ne da bi Teodor komu kaj rekel
357     2|        hišo in varovati, da nihče ne ven ne noter ne pojde, in
358     2|         varovati, da nihče ne ven ne noter ne pojde, in pravi: "
359     2|          da nihče ne ven ne noter ne pojde, in pravi: "Zdaj bomo
360     2|          tatu kmalu imeli; če nič ne najdemo, ga bomo sledili
361     2|           ga bomo sledili drugod, ne bo daleč." ~Preden začnejo
362     2|          je vzel nič hudega se mu ne bo zgodilo, očitno obljubim.
363     2|    pripoznaj, kdor jih ima dokler ne začnemo iskati! Pri katerem
364     2|          kako pa so noter prišli, ne morem vedeti; zvedelo se
365     2|     zvedelo se bo gotovo, če prej ne, na sodni dan; vzel jih
366     2|         sodijo. Daj mi milost, da ne omagam, ampak do konca v
367     2|           spoznaj svojo pregreho, ne taji več, da z grehom ne
368     2|          ne taji več, da z grehom ne pojdeš s tega sveta. Ne
369     2|           ne pojdeš s tega sveta. Ne bodi trdovraten! Zraven
370     2|     naročeno, naj ti povem, da ti ne bodo roke odsekali, če svojo
371     2|    pregreho priznaš. Stori to, da ne boš tolike muke trpel, ker
372     2|       smrtnih vrat, me nobena reč ne premore, da bi greh storil.
373     2|         preden me umore, z grehom ne bom bolečin odvračeval.
374     2|         naj prizna pregreho in je ne taji. "Ljuba moja gospodična,"
375     2|          kar nikoli nisem storil, ne morem pripoznati. Dosti,
376     2|           mi je, da ta pritepenec ne bo nič prida, nič mu nisem
377     2|         si te zgodbe nikar k srcu ne jemlje, in sta mu rekla: "
378     2|           spi, da bi ga na naglem ne zbudila. Najde ga ležati
379     2|      kanape, pa prestrašena se ga ne upa poklicati, ker je bil
380     2|       Zvedeli smo, kaj si storil, ne boš ušel ostri pravici,
381     2|           boš ušel ostri pravici, ne!" ~Ludvik plane na noge
382     2|          na noge pa se ves trese, ne ve, ali se mu sanja ali
383     2|           vam dovolim, pa drugače ne kakor od daleč; blizu njega
384     2|       kakor od daleč; blizu njega ne smete iti in vsi moramo
385     2|         smrt odložena, da zdaj še ne bo umorjen, ker morajo sodniki
386     2|           seboj pa so vsi krvavi, ne rumeni in vpijejo, da mi
387     2|           me Bog le na onem svetu ne strahoval! Naj se vsakteri
388     2|   vsakteri nad menoj zgleduje, da ne pride v tako nesrečo!" ~
389     2|            da bi le na onem svetu ne prišel v večno trpljenje."
390     2|          vreden odpuščanja, pa če ne zavoljo mene, zavoljo Boga
391     3|     mislil. Ko je pa videl, da si ne bo mogel pomagati, se je
392     3|      pregovarjal, naj še ostane. "Ne hodi še domov," mu je zmeraj
393     3|  življenju in da ga v tuji deželi ne bi ubili. ~Prvi dan, ko
394     3|          Boga prosil, da bi se mu ne bilo treba streljati in
395     3|          ker imaš ženo in otroke. Ne zamerim ti tega, ali glej,
396     3|           pravi: "Gospod general, ne branite se več, da pri življenju
397     3|       pomagati. Če se zdaj z lepo ne podaste, naju bodo potolkli
398     3|           bo moral, dokler vojska ne mine, ostati v sužnosti.
399     3|          jutri umreti. Če drugače ne more biti, vdajte se v božjo
400     3|        voljno prestali tukaj, vam ne bo treba trpeti tamkaj.
401     3|          se medtem kateri vojakov ne zbudi." ~Komaj je imel general
402     3|         sabo. Svetin mu pa reče: "Ne tako, nevarno je! Če počasi
403     3|        voda najbolj plitva in kje ne stoje straže. Na tisto mesto
404     3|      samega ni nič skrbelo, da bi ne preplaval. Tudi general
405     3|           življenje, da oba konec ne vzameva! Rad umrjem, rad
406     3|         utonem, da me le Španjoli ne bodo streljali. Bog ti bo
407     3|      General reče: "Tiho bodi, da ne slišijo Španjoli, jaz sem
408     3|          za moje blago, da se nič ne pogubi. Ko prideš, ti bom
409     3|       karkoli boš poželel, nikoli ne bom pozabil, da si me ti
410     3|           vsem preskrbljen, da mu ne bo treba pomanjkanja trpeti
411     3|         zdelo, da vožnja po morju ne bo srečna. Na barki je bilo
412     3|        žalosten, ni se mu ljubilo ne piti ne jesti. Tovariši
413     3|          ni se mu ljubilo ne piti ne jesti. Tovariši so ga vprašali,
414     3|            ker neusmiljeni tirani ne delajo po človeško, ampak
415     3|          opravljati do trde noči, ne da bi se kaj oddihnili.
416     3|        najmanjše reči, če je prav ne opravijo, so grozno tepeni.
417     3|      nimajo ti reveži, ker nimajo ne mašnika ne božje službe.
418     3|     reveži, ker nimajo ne mašnika ne božje službe. Pred nekaj
419     3|       sebi, "noč je, pogrešili me ne bodo tako brž. Pa kam čem
420     3|         tako brž. Pa kam čem iti? Ne poznam kraja ne Ljudi. Kamor
421     3|          čem iti? Ne poznam kraja ne Ljudi. Kamor pridem, me
422     3|         godi, kakor hoče, huje mi ne more biti, kakor mi je."
423     3|     človeku zavoljo strahu, da ga ne bi prijeli in nazaj gnali
424     3|           barke se hitro oglasi: "Ne boj se, le k nam pojdi,
425     3|            le k nam pojdi, nič ti ne bo hudega!" Potegnejo ga
426     3|         delavec na mojem vrtu, ti ne bo krivice. Ne bom te imel
427     3|           vrtu, ti ne bo krivice. Ne bom te imel kakor sužnega,
428     3|            Če sem te ravno kupil, ne boš čutil, da si suženj,
429     3|         svoje domačije nikdar več ne bom videl." Dve leti sta
430     3|      besedami: "Gospod, če se vam ne zamerim, vzemite to rožico
431     3|        general M. Kaj vi mene več ne poznate, ki sem vas otel
432     3|          ga potolaži in mu reče: "Ne boj se, nisem pozabil, ne,
433     3|         Ne boj se, nisem pozabil, ne, kaj si ti meni storil.
434     3|          vam ga dam, toda drugače ne, kakor da mi daste zanj
435     3|     ljubilo pri meni živeti. Zdaj ne boš več moj služabnik, ampak
436     3|         ženitovanju, toda drugače ne, kakor če sme z mano priti
437     3|       služabnik France Svetin; pa ne, da bi pri mizi stregel
438     3|        Bog ve, ali so še živi ali ne. Očetu je bilo ime France,
439     3|           ostrmi, gleda, se čudi, ne verjame. Svetin pa zaviha