Del

 1     1|          ti! Vesela pa nikoli ne morem biti, v srcu me vedno nekaj
 2     1|          kolo naredi, drugače ne morem naprej." Pavle reče: "Gospod,
 3     1|           zdaj pa sem sirota, ne morem se ganiti iz postelje, nikogar
 4     1|          sem tudi jaz dolžan, če morem, kaj drugim pomagati in
 5     1|     mojemu dobrotniku, jaz mu ne morem povrniti." ~Vsak dan je
 6     1|       Rad bi vama povedal, pa ne morem nič vedeti; nikoli se nisem
 7     1|       vam povrni; drugega vam ne morem povrniti, molil pa bom za
 8     1|          mojemu sinu storili, ne morem povrniti." "O dobra gospa
 9     1|      storili. Ker vam drugega ne morem povrniti, vas prosim, višji
10     1|       gospa, moja dobrotnica, ne morem se vam zadosti zahvaliti
11     2|     hodil. Vsak dan te vendar ne morem pustiti v šolo zavoljo pekarije,
12     2|       vidi me Bog, pred Bogom ne morem nič skriti. Kaj mi pomaga
13     2|            Gospod, če vam jaz ne morem pomagati, vam Bog lahko
14     2|    prevelika je moja nesreča, ne morem je preživeti. Ravno zdaj
15     2|      reče gospodu: "Morebiti vam morem zvedeti tistega, ki jo je
16     2|       tolike vrednosti, da ti ne morem izreči. Zraven je bilo pet
17     2|     storim, tega fanta pa vam ne morem pustiti, ne le zato, ker
18     2|        zakaj jaz jih nočem in ne morem imeti." Teodor mu reče: "
19     2| pomanjkanja trpel. Svetina pa ne morem od hiše dati, ker mi je,
20     2|      veliko dobrega storil in ti morem še storiti, če boš priden.
21     2|      kako pa so noter prišli, ne morem vedeti; zvedelo se bo gotovo,
22     2|          nikoli nisem storil, ne morem pripoznati. Dosti, da sem