Del

 1     1|        krajih. Moli tudi zame, morebiti se na tem svetu nikoli več
 2     1|     glasu več o njem; o, že so morebiti njegove kosti segnile na
 3     1|         ker mu je mati rekla: "Morebiti se nikoli več ne bova videla."
 4     1|       nekaj veselega povedati; morebiti bi nama ti mogel povedati,
 5     1|     službe iskat po graščinah. Morebiti najdem dobre ljudi, da mi
 6     1|     proti graščini. Mislil je, morebiti potrebuje gospodar graščine
 7     1|      Pavle smilil. Mislila je, morebiti je pošten človek, pa ga
 8     1|        ali me še poznaš ali me morebiti več ne boš poznati hotel?
 9     1|          Škof Pavel odgovori: "Morebiti ti je Bog kako veselje dati
10     2| nekoliko laško zna žlobudrati; morebiti ga kam pripravim, da mi
11     2|      tako žalostni?" Gospod bi morebiti v svoji sreči pekovskega
12     2|    pokazati, da reče gospodu: "Morebiti vam morem zvedeti tistega,
13     2|  obvaruj, ljuba domača dežela! Morebiti te nikoli več ne bom videl;
14     2|       Svetinu: "Fant, ti si še morebiti nedolžen; vemo, da Bog nedolžne
15     2|       srcu rasti upanje, da bo morebiti njegova nedolžnost prišla
16     2|        Sam pri sebi je rekel: "Morebiti se me vendar Bog usmili
17     3|         Zaupajte trdno v Boga! Morebiti se vas usmili in vas ohrani
18     3|     malo dajo. Če se napijejo, morebiti zadremljejo; opolnoči bom
19     3|     pridem, me bodo popadli in morebiti še huje z mano delali. Vendar
20     3|         Takole ga je vprašal: "Morebiti sva midva blizu vkup doma,
21     3|       sem zložno domov prišel. Morebiti je bil tudi tisti škof vašega