Del

 1     1|         dobrotljivi Bog naju ne bo zapustil. Tako dobrotljivo je Bog
 2     1|          tudi za naprej naju ne bo zapustil." Potem poklekneta in večerno
 3     1|           zapuščen. Bog naju ne bo zapustil. Lepo Bogu služi in tudi
 4     1|         posvetni oče; on nas ne bo zapustil. On dobrotljivi nebeški
 5     1|       varoval, te Bog nikoli ne bo zapustil." Zatorej je Pavle gospodarja
 6     1|           boš, Bog te ne bo nikoli zapustil." Tudi gospe baronki je
 7     1|            rekoč: "Pavle, bi li ti zapustil svojo službo in šel z nama
 8     1|             Ime mi je Bazil Hudon. Zapustil sem doma bogate starše,
 9     1|     priimkom Gap. Tudi on je mater zapustil doma, njeno podobo še zdaj
10     1|           on v veliki revi ni mene zapustil." ~V srce se je škofu užalilo
11     1| dobrotljivi oče, vaju nikoli ne bo zapustil. On vselej tako obrača,
12     1|           zaupanjem; in Bog jih ni zapustil. Niso se goljufali, srečno
13     1|          in zvesti prijatelj me ni zapustil, vselej mi je rad pomagal
14     1|            Moj ljubi tovariš me ni zapustil, po bratovsko je zame skrbel,
15     1|           let nič o njem ne sliši. Zapustil je dva fantiča, dala ju
16     2|           do zdaj, in Bog te ne bo zapustil. Ko bi se ti utegnilo hudo
17     2|         vselej zaupal, on me ne bo zapustil." ~Medtem so se mu solze
18     2|            manjkalo, toliko bom že zapustil, da bosta ona in njen mož
19     2|    hudobnim strastem. Jaz sem Boga zapustil in Bog mene. O, da bi me
20     3|         iti z brambovci na vojsko, zapustil ženo in oba fantiča, je