Del

  1  Uvod|         suknarija ali tovarna, kjer so žlahtno sukno tkali in ga
  2  Uvod|       Svetin mu je bilo ime. Starši so mu zgodaj pomrli, torej
  3  Uvod|         dovolila in v štirih tednih so naredili ženitnino. K ženitovanju
  4  Uvod|             žlahtnega rodu. Svetina so vsi radi imeli. ~Vesel je
  5  Uvod|           dvojčka. Pri svetem krstu so prvemu dali ime Janez, drugemu
  6     1|          niso imeli zadosti zemlje, so morali iti na vojsko. To
  7     1|           kdo mi bo kaj pomagal, ko so nama bili ljudje tako nevoščljivi?" ~
  8     1|             in računati. Vsak večer so vsi trije glasno vkup opravili
  9     1|          mati, povejte nama, kakšen so vendar naš oče ki jih nisva
 10     1|             njim jokajo; in prosili so, da bi potrpel in jim vsaj
 11     1|          trikrat luna premenila, že so pridrli oblastniški služabniki
 12     1|           Svetinkino hišo. Oznanili so, da v 24 urah se mora iz
 13     1|           te besede slišala, katere so se ji tako mile zdele, da
 14     1|           se ji tako mile zdele, da so ji debele solze iz oči pritekle.
 15     1|              si lahko misliš. Potem so sovražniki v naše kraje
 16     1|    sovražniki v naše kraje pridrli, so mi veliko blaga pobrali
 17     1|           in pa k Francozom, kateri so tisti čas čez naše dežele
 18     1|           pomagalo, vse moje besede so bile zaman, ni me hotel
 19     1|             glasu več o njem; o, že so morebiti njegove kosti segnile
 20     1|          igrač lotiti, ampak, kadar so drugi pastirji norčije uganjali,
 21     1|        cesti mimo pastirjev, kateri so po gmajni živinico pasli
 22     1|             z njimi. Drugi pastirji so svinko pasli; to je navadna
 23     1|       umakniti velikemu vozu. Konji so zapeljali preveč v jarek,
 24     1|            naprej. Poredni pastirji so vse to videli pa zraven
 25     1|             pa dva druga soseda, da so s koli in vrvmi kočijo tako
 26     1|             kočijo tako zvezali, da so jo srečno do bližnje pošte
 27     1|             prav lepo zahvalim, ker so mi pomagali." In baron da
 28     1|            ste zadosti plačali, ker so vam pomagali; jaz nisem
 29     1|              Ko se gospoda odpelja, so pastirji, Pavletovi tovariši,
 30     1|          Pavletovi tovariši, kateri so zraven stali in zijali,
 31     1|             denarjev vzeti. Že prej so pastirji Pavleta iz norčije
 32     1|         niso hoteli poslušati. Zdaj so mu pa rekli: "Ti si prav
 33     1|            kaj še bo iz njega. Meni so večkrat mati doma pravili: '
 34     1|             posebno ko je videl, da so drugi pastirji, njegovi
 35     1|           noče k mizi usesti, kamor so mu odkazali. Baron mu reče: "
 36     1|           molili, pa že jeste. Meni so mati zelo zatrjevali vselej
 37     1|            po naukih duhovnov. Mati so me lepo učili in mi večkrat
 38     1|         njegovimi starši godilo, da so bili od vseh zapuščeni,
 39     1|         vseh zapuščeni, brez pomoči so morali iti po svetu. ~Gospa
 40     1|           šolo. Tako se je učil, da so se vsi učitelji nad njegovo
 41     1|             vselej tako pobožno, da so se vsi nad njegovim vedenjem
 42     1| razgledovali. Od prvega do zadnjega so ga pri hiši vsi radi imeli.
 43     1|        pobožen mladenič. Po nesreči so Avguštinovi starši ob svoje
 44     1|             še pravda tekla. Medtem so Avguštinovi starši pomrli
 45     1|        očetovih prijateljev, kateri so mu v šolah pomagali. Cela
 46     1|            zakaj Pavle hujša. Rekli so mu: "Pavle mora hujšati,
 47     1|        Drugi dan ga baron hitro, ko so odkosili, pokliče in ga
 48     1|             prinesti; zdi se mi, da so me jeli paziti in spoznavati,
 49     1|             kako se ti pravi in kdo so bili tvoji starši." Bolnik
 50     1|       Zorman mi je ime; moji starši so bili zelo premožni, pa so
 51     1|           so bili zelo premožni, pa so ob vse prišli; sama graščina
 52     1|          nič več nista mogla; obema so se solze udrle in sta dejala: "
 53     1|         sorodniki Avguština, kateri so se bili graščine polastili,
 54     1|      pravici Avguštinu Zormanu gre, so pravdo izgubili. Avguštin
 55     1|             to veselje oznanit. Vsi so skup pri baronu ostali in
 56     1|       svojega prijatelja. Ves teden so bili vkupaj pri baronu.
 57     1|           ločila Pavle in Avguštin, so bile Pavletove zadnje besede: "
 58     1|           je vse pobralo in Pavleta so iz hiše spodili, rekoč: "
 59     1|           pa tudi kaj povedal. Radi so ga poslušali, z veseljem
 60     1|           na vrata, prosi in ljudje so ga radi prenočili. Vprašali
 61     1|            radi prenočili. Vprašali so ga, zakaj ni v graščini
 62     1|        lepih reči pripovedoval; vsi so ga radi poslušali. Gospodar
 63     1|               hiti posvetit, gospod so se pripeljali!" Pavle hitro
 64     1|          vse po vrsti razloži, kako so mu njegovi dobrotniki pomrli,
 65     1|             dobrotniki pomrli, kako so ga brez premoženja, brez
 66     1|        nebesih dosegli!" ~Avguštinu so stopile solze v oči drugega
 67     1|            pomagati." ~Na te besede so se vsi povabljeni razjasnili
 68     1|        razjasnili in oveselili, ker so bili pri hišnikovem slovljenju
 69     1|          vse obilno poplačal." Tako so vsi obenem vesel glas zagnali
 70     1|            lepih reči učil. Posebno so ga že naprej velike ali
 71     1|              v cerkvi med molitvijo so mi naenkrat prišle v srce
 72     1|            njegovi višji oblastniki so ga radi imeli: veseli so
 73     1|            so ga radi imeli: veseli so bili, da so takega učenega
 74     1|           imeli: veseli so bili, da so takega učenega in zvestega
 75     1|          Dunaja. Z groznim veseljem so ga prebivalci tistega kraja
 76     1|     duhovnega višjega pastirja, ker so že poprej toliko slišali
 77     1|    postrežem, Bogu postrežem." Zato so ga tudi vsi revni tistega
 78     1|             bila ves čas vkup. Rusi so naju dali v globoke jame
 79     1|            dom poslati." Od veselja so se nama pri tem oznanilu
 80     1|        ljudeh sprosiva. Denarci, ki so nama jih Rusi dali, so kmalu
 81     1|           ki so nama jih Rusi dali, so kmalu pošli in zdaj sva
 82     1|             za vas molil," in solze so se mu udrle. Škof Pavel
 83     1|            Srečno pot in lepo vreme so imeli ves teden. Vso pot
 84     1|            imeli ves teden. Vso pot so se lepo pogovarjali in drug
 85     1|       pripovedovali, koliko dobrega so od Boga prejeli, koliko
 86     1|           drugimi kristjani. Trpeli so in z veseljem so trpeli
 87     1|             Trpeli so in z veseljem so trpeli s trdnim zaupanjem;
 88     1|            poklical oba tovariša da so vkup molili. "Gletja," jima
 89     1|          prišel na apostole, kateri so bili v molitvi zbrani. Molimo
 90     1|          sanje nič ne držim, vendar so me nocojšnje sanje razveselile.
 91     1|   razveselile. Sanjalo se mi je, da so me moja mati obiskat prišli,
 92     1|         bolnih in slabošnih, kateri so okoli hiše hodili in pobiti
 93     1|         opravila doma imeti. Reveži so jo zamudili, zato zdaj po
 94     1|          Žena, bi nam povedali, ali so gospa Kordula doma?" Žena
 95     1|             Ponižno odgovori: "Doma so gospa Kordula, doma." Škof: "
 96     1|        gospa Kordula, doma." Škof: "So sami?" Žena: "Niso sami,
 97     1|         nobenega ne poznam. Odjedli so, zdaj nekaj igrajo, meni
 98     1|          zdaj nekaj igrajo, meni pa so rekli na vrt iti, češ da
 99     1|          vesela; prosila jih je, da so posedli, in ukazala prinesti
100     1|             k sebi pride in se ove, so bile njene prve besede: "
101     1|        Lahov in Nemcev potonilo, ko so nas Rusi podili, se je most
102     1|          skoraj voda zajezila. Živi so po mrtvih čez lazili. Strah
103     1|             že blizu smrti. Pahnili so me v vodo tisti, ki so za
104     1|      Pahnili so me v vodo tisti, ki so za nami pridrli in pred
105     1|            bodo Rusi pobili, kateri so komaj trideset stopinj od
106     1|             kakor je rekel, in Rusi so naju dali z drugimi vred
107     1|             dobrih ljudi prosil, da so mi pomagali. Brez njega
108     1|           mojega tovariša dobrotnik so Le-ta pričujoči, visoke
109     1|       vredni gospod škof Pavel. Oni so nama pomagali, naju preskrbeli,
110     1|         Kordule, domov prišel; zato so reveži in drugi znanci prišli
111     1|             zunaj grada. Vsi ljudje so dejali: "Glejte, vendar
112     1|            božjo službo, pri kateri so vsi skupaj konec maše zapeli
113     1|         maše zapeli hvalo pesem. Ko so prišli domov, so zajtrkovali
114     1|          pesem. Ko so prišli domov, so zajtrkovali in si drug drugemu
115     1|         gotovo. Dobre in drage jedi so služabniki na mizo nosili.
116     1|             Pavel kar moli in drugi so za njim molili. Potem se
117     1|           Vsi veseli in dobre volje so bili. Kmalu potem prinese
118     1|         bila nekdaj suknarija. Moža so ji mladega na vojsko vzeli
119     1|         služabnico pogovarjam." Vsi so rekli: "Prav je!" ~Potem
120     1|           ne ve, ali je resnica ali so sanje, in reče: "Oh, to
121     1|     nezavedna padla na tla. Odnesti so jo morali na posteljo, pa
122     1|      posteljo, pa z dišečimi mazili so jo kmalu spravili k sebi.
123     1|       spravili k sebi. Po praznično so jo oblekli in k mizi se
124     1|       branila. Ko je prišla k mizi, so se vsi povabljeni grozno
125     1|       tistem gradu. ~Celih osem dni so še potem vkup ostali, se
126     1|             dal dočakati. ~Osmi dan so se ločili, pa težavna je
127     1|       težavna je bila ločitev, vsem so bile solze v očeh. Škof
128     2|          mokarjev sin. Kakor nalašč so bile mokarju te besede,
129     2|      Gospodar in gospodinja ter vsi so ga radi imeli, ker se je
130     2|        zdihoval in jokal. V začetku so vsi menili, da fant po domu
131     2|      obljubil sem ubogati mater, ki so mi večkrat prepovedali v
132     2|  prepovedali v tovarišijo hoditi in so mi dejali: Fant, obdrži
133     2|          glava boli." ~Neko nedeljo so imeli pri Janezovem gospodarju
134     2|          veliko gostarijo, zato ker so pekovskega fanta, ki se
135     2|    bratovščino vzeli. Pili in jedli so in dobre volje so bili ves
136     2|             jedli so in dobre volje so bili ves popoldan. Janez
137     2|           je neki onstran vode? Ali so tudi tam ljudje kali? ~Ko
138     2|            lep zlat prstan; kamenci so se lesketali, da se mu je
139     2|          nazaj dam." Tudi skušnjave so ga začele motiti; huda misel
140     2|        pozabil materinega nauka, ki so mi ga večkrat rekli: "Fant,
141     2|         besede nedolžnega mladeniča so šle žalostnemu gospodu do
142     2|           angel varuh. Tvoje besede so me potolažile. Gotovo bi
143     2|         šest po petsto, druga pisma so bila pa dobivna ali menjavska
144     2|        hotel." Janezovi tovariši pa so ga za norca držali, rekoč: "
145     2|             fantu mislil." Gospodje so se pa smehljali. ~Medtem
146     2|       poljubi in gre. ~Svetin, zdaj so ga le tako klicali, je pri
147     2|            se je dobro izučil. ~Vsi so ga radi imeli, ker je bil
148     2|            prek morja gledal; vnele so se v njem želje, da bi daleč,
149     2|         premoženja. V njegovem srcu so bile vedno večje želje križem
150     2|           je te besede slišal; bile so mu kakor meč skozi srce,
151     2|           da bom videl deželo, kjer so moj oče pokopani." Potem
152     2|            ne bo zapustil." ~Medtem so se mu solze udrle, ker se
153     2|          MORJU~Celih devetnajst dni so se vozili po morju, preden
154     2|             vozili po morju, preden so prišli na Francosko, ker
155     2|           gugala ko zibel. Brodniki so kleli in se rotili, ker
156     2|         popolnoma postrani nagnila, so vsi brodniki obledeli, začeli
157     2|        kakor na suhem. Vsi brodniki so zdaj izgubili upanje, popadali
158     2|        pripravljali k smrti. Dejali so: "Zdaj ni več pomoči. Vrvi
159     2|           Vsi od prvega do zadnjega so zdihovali. Tudi Svetin se
160     2|         vihar začel pojemati; megle so se jele razpotegovati, spet
161     2|           se je upokojilo. Brodniki so to kmalu čutili, v njih
162     2|          samo nekaj težkih reči, ki so jih po gospodarjevem povelju
163     2|            povelju v vodo pometali, so izgubili. ~Svetin še ni
164     2|            jih je bilo v barki. Vsi so morali poklekniti, tudi
165     2|        zemljo, se precej zjoka, ker so mu oče na misel prišli.
166     2|            mojega očeta, ali pa, če so še živi, Bog zna, v katerem
167     2|          denarje in jih imej! Tvoji so, se bo že zvedelo, od kod
168     2|            zvedelo, od kod in zakaj so tebi v roke prišli." Svetin
169     2|            vedenje je bilo tako, da so ga vsi radi imeli. Ni bil
170     2|         dobre bukve. ~Na Francoskem so imeli navado in je še sedaj,
171     2|           in pijača. K tem norčijam so tovariši Svetina velikokrat
172     2|           vabili in priganjali, ker so mu rekli: "Ves teden si
173     2|          sta imela, zakaj vsi trije so bili pobožni in bogaboječi
174     2|       kolikor jih je bilo pri hiši, so Svetina čislali in upoštevali;
175     2|         tudi sosedje in vsi, kateri so ga poznali, so imeli nad
176     2|          vsi, kateri so ga poznali, so imeli nad njim veselje;
177     2|             očitno govoril, oni, ki so slišali, lahko pričujejo,
178     2|            po svojih opravilih. Vsi so bili te sprave veseli in
179     2|            bili te sprave veseli in so v miru naprej živeli. ~Ludvikovo
180     2|           Svetinu in Ludviku. Konji so ga že čakali napreženi pred
181     2|             deželske pravice, kakor so jim Kranjci "štrikarji"
182     2|              in jim reče: "Med vami so ukradeni cekini. Vdaj se,
183     2|         veste, kako grozne in ostre so naše postave za tako nezvestobo."
184     2|               Od prvega do zadnjega so odgovorili drug za drugim: "
185     2|       odpreti svojo skrinjo, vojaki so zvesto iskali. Ko pridejo
186     2|            Jaz jih nisem vzel." Vsi so se prestrašili in užalostili
187     2|       prestrašili in užalostili ker so Svetina radi imeli in šteli
188     2|         šteli za zvestega. Žandarmi so ga precej vklenili in odpeljali
189     2|             nogah vklenjen. Sodniki so ga velikokrat izpraševali
190     2|         moji skrinji našli, kako pa so noter prišli, ne morem vedeti;
191     2|              nedolžen sem." Svetina so v ječi ostro držali, pa
192     2|         osmem mesecu Svetinove ječe so se sodniki zadnjikrat zavoljo
193     2|         križ pribitega, pred katero so prisegli, kadar je bilo
194     2|             priti." ~Vsi ljudje, ki so pri obsodbi zraven bili,
195     2|            pri obsodbi zraven bili, so zdihovali, vsem se je smilil.
196     2|           se k smrti pripravi. Dali so mu spovednika; pobožnega
197     2|          ura, tvojega življenja ure so štete. Prosim te, stori
198     2|             me Bog varuj! Moje roke so čiste od krivičnega blaga;
199     2|          vse Svetinove besede. Zelo so ga užalostile in je rekel: "
200     2|           ljudi Teodorove hiše, vsi so žalovali za Svetinom, le
201     2|     žalovali za Svetinom, le o njem so se pogovarjali in ga milovali.
202     2|         števila tistih sodnikov, ki so Svetina obsodili. Lepo sta
203     2|           besede tako izgovoril, da so jih vsi dobro slišali, a
204     2|           sobico. Še je ležal in še so mu nekaterikrat ušle iz
205     2|        Teodorova hči, je precej, ko so Bodina odpeljali, tekla
206     2|            mano obrne." ~Dva meseca so sodniki izpraševali Ludvika
207     2|           vidim vedno pred seboj pa so vsi krvavi, ne rumeni in
208     2|          goreli." ~Precej drugi dan so Bodina peljali k očitni
209     2|            bratom sem naredil." ~Ko so sodniki Bodina vprašali,
210     2|        UMORJEN~Konec drugega meseca so se sodniki zadnjikrat zbrali
211     2|       sodili Ludvika Bodina. Ljudje so celo zvedeli, da bo tisti
212     2|             bo Bodinu prisojena. Ko so bili vsi sodniki zbrani,
213     2|    obsojenega Svetina. Vsi gledalci so bili veseli in so večkrat
214     2|          gledalci so bili veseli in so večkrat zavpili: "Dolgo
215     2|         nedolžni Svetin!" Postavili so ga na visok oder, da bi
216     2|             in oba jokala. ~Svetina so s častjo v kočiji odpeljali
217     2|           ga je spremilo. Bodina pa so čez tri dni umorili. Od
218     2|           rjul kakor divja zver, ko so mu roke drugo za drugo odsekali,
219     3|         obvaroval. ~Kmalu potem, ko so brambovci na Laško prišli,
220     3|          brambovci na Laško prišli, so se sprijeli s Francozom;
221     3|           vse brambovce tiste trume so Francozi ujeli in odpeljali
222     3|       odpeljali na Francosko. Gnali so jih do mesta Besansona;
223     3|             do mesta Besansona; tam so jim dali prostost, da so
224     3|            so jim dali prostost, da so šli delat, kar bi kateri
225     3|           Ljudje, mestni in kmečki, so vse brambovce pobrali in
226     3|      manjkalo. Hude in dolge vojske so jih silno veliko požrle. ~
227     3|    razkropljeni cesarski podložniki so bili spuščeni na dom; Svetina
228     3|        tisto leto domov pustil; kar so pričeli Francozi s Španjoli
229     3|             bilo trdnih moških, vse so pobrali v vojake, bodisi
230     3|         GENERALA~Še tisti mesec, ko so Svetina vzeli v vojake,
231     3|             bi ubili. ~Prvi dan, ko so se Francozi udarili s Špajoli,
232     3|             vode, ki je mimo tekla, so stali Francozi, na oni strani
233     3|             Francozi, na oni strani so bili Španjoli, kateri so
234     3|            so bili Španjoli, kateri so sklenili, da se bodo tukaj
235     3|             v bran postavili. Oboji so čakali povelja, kdaj se
236     3|           razširjajo ob vodi in kam so postavili svoje straže.
237     3|          dregnil konja v trebuh, da so mu čreva ven šinila. Konj
238     3|          vodo prepeljejo. ~Španjoli so obhajali veliko veselje,
239     3|         obhajali veliko veselje, ko so imeli zdaj v oblasti svojega
240     3|        nasprotnika. Tisti možje, ki so ga ujeli, so dobili veliko
241     3|        Tisti možje, ki so ga ujeli, so dobili veliko plačilo, ker
242     3|          dobili veliko plačilo, ker so se v smrtni nevarnosti odpravili
243     3|   radovoljno vdal našim vojakom, ki so ga ujeli, ampak se je branil
244     3|         imeli in še veliko skrbneje so ga varovali. Svetina pa
245     3|             ga varovali. Svetina pa so precej razvezali; bilo mu
246     3|           To ni bilo po pravici, da so ujetega generala obsodili
247     3|          Francozi in Španjoli. Zato so ga k smrti obsodili, če
248     3|             ga k smrti obsodili, če so le kakega imenitnega Francoza
249     3|     imenitnega Francoza ujeli. Tako so tudi s tem generalom storili;
250     3|           generalom storili; vendar so mu poslali spovednika, kateri
251     3|      Španjoli niso našli takrat, ko so nama vse pobrali. Ko se
252     3|       kupijo dobrega vina, pijo, da so ves cekin zapili; tudi generalu
253     3|             dado piti. Tovariše, ki so zunaj kajžice na straži
254     3|       kajžice na straži stali bili, so vojaki noter poklicali in
255     3|             in se napajali. Sčasoma so vsi posedli po kotih in
256     3|             kotih in zadremali, ker so se pogreli; mraz je že bilo,
257     3|      nobeden vojakov ni opazil, ker so bili vinjeni. "Podajte mi
258     3|          vojakov ni nič slišal, vsi so spali. ~General je hotel
259     3|           Španjolov sta srečala, ki so sem ter tja hodili in pazili,
260     3|            nihče ni nič storil. Vsi so mislili, da sta domača vojaka. ~
261     3|          tekel klicat tovarišev, ki so prišli z dolgimi drogovi,
262     3|        prišli z dolgimi drogovi, da so generala in Svetina iz vode
263     3|          dokler bom živ." ~Generala so potem s Svetinom vred peljali
264     3|         trpeža tako zelo zbolel, da so ga morali hitro domov odpeljati.
265     3|     generalovega blaga za njim, ker so Španjoli pri cestah skriti
266     3|            skriti vedno prežali, da so Francozom blago pobrali
267     3|            in škodo delali, kolikor so mogli. Torej je moral Svetin
268     3|      Francosko poslati. Vse te reči so speljali k morju, jih znosili
269     3|       zdravih, nekaj bolehnih; vmes so bili tudi drugi popotni.
270     3|         vožnja po morju srečna; vsi so bili veseli, ker so se tolažili,
271     3|             vsi so bili veseli, ker so se tolažili, da bodo skoraj
272     3|           španjolsko deželo, katero so grozno sovražili. ~Svetin
273     3|             piti ne jesti. Tovariši so ga vprašali, zakaj je tako
274     3|             pridemo na suho." Drugi so ga tolažili in dejali: "
275     3|              Svetin je ravno molil, so začeli brodniki, ki so bili
276     3|              so začeli brodniki, ki so bili vrh barke, žalostno
277     3|     tolovaji! Izgubljeni smo, blizu so že." Na to kričanje priteče
278     3|             postaja; spoznal je, da so res morski tolovaji. To
279     3|             res morski tolovaji. To so taki tolovaji, kateri imajo
280     3|            Svetin na njej. Tolovaji so jo došli, jo ustavili in,
281     3|           jim ni nihče zoperstavil, so vse blago pobrali, ga v
282     3|          Svetinom vred 120. Peljali so jih v Afriko, do mesta,
283     3|           ki se mu pravi Alžir. Tam so jih peljali zvezane z barke
284     3|        naravnost na prodaj. Prodali so jih vse, tega draže, onega
285     3|           je bil človek; bolnike pa so vse v morje pometali. Svetina
286     3|             če je prav ne opravijo, so grozno tepeni. Po petsto
287     3|            vse tolažbe, brez pomoči so v oblasti neusmiljenih Turkov
288     3|           še zakopavali niso, ampak so mrtve vrgli psom, da so
289     3|             so mrtve vrgli psom, da so jih raztrgali. Rešiti se
290     3|          dobičkom prodajat. Svetina so pahnili med že kupljene
291     3|           drugi vklenjen. Drugi dan so že odrinili z barko, ki
292     3|        prodaj v Ameriko. Dva meseca so bili na vodi in večkrat
293     3|            postaviti na semenj. Vse so prodali, tudi Svetin je
294     3|      Svetina in ogledujeta rože, ki so bile lepo oskrbovane. Svetin
295     3|            k tej imenitni ženitnini so prišli vabit tudi generala
296     3|         prijatelja. ~To ženitovanje so obhajali ravno na veliki
297     3|      gospode se je vkup zbralo. Vsi so Teodoru voščili srečo in
298     3|          tudi nevesti Kristini. Vsi so bili veseli in dobre volje,
299     3|         Svetin življenje otel. Zato so Svetina vsi svatje spoštovali
300     3|           upal zavoljo gospodov, ki so bili okoli njega. ~Pozneje,
301     3|           okoli njega. ~Pozneje, ko so bili svatje že vinjeni in
302     3|            nikoli poznal, na vojsko so morali, ko sem bil dve leti
303     3|            njih slišal. Bog ve, ali so še živi ali ne. Očetu je
304     3|             na glas jokala, tako da so slišali svatje in prišli
305     3|          vprašat, kaj to pomeni. Ko so zvedeli, da je nekdanji
306     3|       zvesti služabnik ženinov oče, so bili grozno veseli. Vsi
307     3|             bili grozno veseli. Vsi so zdaj ženinovega očeta zelo
308     3|           ga častili. V kot za mizo so ga posadili in ga po gosposko
309     3|       vojskah in daleč po svetu. Ko so vsi drug drugemu pripovedovali
310     3|         Kmalu pride odgovor in tako so za gotovo zvedeli, da je
311     3|          škof Janezov brat. Pogosto so si potem pisarili in drug
312     3|          njimi delil veselje. ~Tako so Svetinovi ljudje, to je
313     3|        sladko v Gospodu zaspal. Vsi so za njim jokali, ker so ga
314     3|          Vsi so za njim jokali, ker so ga imeli radi in ga častili