Del

  1     1|             I~FRANCE SVETIN GRE NA FRANCOSKO VOJSKO~Lepo sta
  2     1|        boš le vesela." ~Neža mu na to milo odgovori: "Ljubi
  3     1|      prestala; v Boga zaupajva, na Boga se zanesiva in dobrotljivi
  4     1|        pokoju. ~Prav res je, da na tem svetu ni prave resnične
  5     1|   zadosti zemlje, so morali iti na vojsko. To je zadelo tudi
  6     1|        videla. Tisti dan je šel na Laško in ni ga bilo več
  7     1|    dvojčkov, ki ga je bila mati na naročaju s seboj prinesla.
  8     1|      veselje imela, četudi mene na vojski ubijejo." ~S tem
  9     1|         ko je France Svetin šel na vojsko, je njegova žena
 10     1|         Boga prosila, da bi mož na vojski srečo imel, da bi
 11     1| pripovedovala, kako da je moral na vojsko iti; tedaj reče Pavle: "
 12     1|     zapomnita si: vajin oče ima na vsaki roki pod srajco nekako
 13     1|       da se ne da več zbrisati. Na desni roki ima zarezane
 14     1|        te besede: Franc Svetin; na levi roki ima: Neža Trpinc;
 15     1|    mojih starših. Taka znamenja na roke sem jaz vajinemu očetu
 16     1|         tudi meni taka znamenja na roke, kakršna imajo oče,
 17     1|         Kdor hoče tako znamenje na životu imeti, mora besedo
 18     1|        bova le očetovo znamenje na životu imela." Mati jima
 19     1|           Mati jima je naredila na obeh rokah, kakor je imel
 20     1|       ko sta čez tri dni videla na rokah pod kožo lepa rdeča
 21     1|        sabo vzel, kamor je moko na prodaj peljal. Mislil ga
 22     1|   služila, je kupila graščinico na Štajerskem. Ko se je gospa
 23     1|          Ko se je gospa Kordula na svojo graščinico preselila,
 24     1|     gospa in služabnica peljali na Štajersko prav mimo hiše,
 25     1|     tvoji sreči govorim: Nikoli na Boga ne pozabi! Zvesto in
 26     1|     Moli tudi zame, morebiti se na tem svetu nikoli več ne
 27     1|      jih obriše, obe se usedeta na voz in gresta naprej. Neža
 28     1|         tabo godilo; vem, da si na tem svetu nesrečna, vendar
 29     1|         preveč! Ne misli, da se na svetu le tebi tako hudo
 30     1|         Huda sila ga je klicala na vojsko. Šel je in kmalu
 31     1|        Ljubi moj Karel, ne hodi na vojsko! Vidiš, da sem sama,
 32     1|         umrješ? Tvoj oče je bil na vojski ubit in s tabo se
 33     1|          Bojim se da je zmrznil na rusovski zemlji med toliko
 34     1|      tablico, ki je moja podoba na njej naslikana, katero je
 35     1|       njej naslikana, katero je na vratu privezano nosil. Kolikokrat
 36     1|  morebiti njegove kosti segnile na rusovski zemlji! Glej, Neža,"
 37     1|        ker nas ljubi, da bi nas na onem svetu ne tepel. --
 38     1|          ampak za grm je sedel, na živino pazil in bukvice
 39     1|        nista vedela kam dejati. Na samoti je bilo, blizu nobene
 40     1|        da vašemu kočijažu nekaj na nogo denem, ker vidim, da
 41     1|       nosil, ga položi kočijažu na rano, z ruto zaveže in reče: "
 42     1|         dobro storilo, da je že na kočijo sesti smel. Ko je
 43     1|      bila moja dolžnost." Baron na to nič ne reče, tiho se
 44     1|        jih ne vzameš." Pavle pa na vse to drugega ne reče ko
 45     1|       kočijo posadita in s sabo na pošto peljeta. Po poti vpraša
 46     1|        bo od ljudi za vsako reč na svetu plačan, ne bo na onem
 47     1|      reč na svetu plačan, ne bo na onem svetu nič plačila dosegel.
 48     1|       bo nama to povrnil, če ne na tem, pa na onem svetu. Vendar
 49     1|       povrnil, če ne na tem, pa na onem svetu. Vendar moram
 50     1|        kaj prinesem." Bolnik pa na postelji ni drugega, kakor
 51     1|      postelji ni drugega, kakor na glas je jokal in rekel: "
 52     1|   pokazat. Ko noter stopi, vidi na goli slami ležati bolnega,
 53     1|        k baronu, katerega najde na zložnem sedežu, in gospo
 54     1|     njega upa." Bolnik ni mogel na vse to nič drugega odgovoriti,
 55     1|       ni bilo v cerkvi, je tudi na glas molil. Medtem ko Avguštin,
 56     1|         ne vidi, le naprej moli na glas. Te besede sta gospoda
 57     1|       še slab od bolezni, idimo na tvoj dom, tam ti bova povedala
 58     1|       Avguštinu gre. Baron bere na glas. Zapisano je bilo: "
 59     1|      Avguštin z dvema gospodoma na svojo dobljeno graščino.
 60     1|       si v Boga zaupal, v sreči na Boga ne pozabi!" Avguštin
 61     1|       pri Avguštinu. Pozabil je na svojega Pavleta kakor točaj
 62     1|     svojega Pavleta kakor točaj na egiptovskega Jožefa. Ni
 63     1|         Pavle si misli: tako je na svetu. Vendar ga izgovarja
 64     1| napravil. Preden se je naravnal na pot, je šel v cerkev, je
 65     1|        in palico in se odpravil na pot. Drugega ni imel s seboj
 66     1|        AVGUŠTINA~Ko se je Pavle na pot spustil in premišljeval,
 67     1|   ugledal lepo, veliko graščino na lepem, zelenem griču, dobro
 68     1|   graščine ves truden, se usede na klop pred gradom in čaka,
 69     1|         Tema je že bila; potrka na vrata, prosi in ljudje so
 70     1|      imeli, rekoč: "Kam čem iti na starost? Kako bomo živeli,
 71     1|  vzdihuje, ne ve se kam dejati, na glas joka, njegovi otroci
 72     1|       bližnjega kaj pomagati." ~Na te besede so se vsi povabljeni
 73     1|      vesel glas zagnali in pili na zdravje Pavleta in graščaka
 74     1| Avguština. ~Avguštin je hišnika na Pavletovo prošnjo obdržal
 75     1|         reči in ga potem poslal na Dunaj. Dal mu je s seboj
 76     1|       svojega strica, ki je bil na Dunaju v imenitni službi.
 77     1|         pojdi se še učit! Pojdi na Dunaj, da skončaš vse šole!
 78     1|         z veseljem in ti bo dal na moj račun, karkoli boš potreboval." ~
 79     1|         in poljubita. Pavle gre na Dunaj. ~
 80     1|            VI~PAVLE DESETOŠOLEC NA DUNAJU~Z groznim veseljem
 81     1|       Imel je denarjev dosti in na Dunaju se je vedel kam obrniti.
 82     1|        me namenil; da se obrnem na pravo pot, katera je tebi
 83     1|       svetovalca, ko je najmanj na to mislil. Več drugih, tudi
 84     1|        se graščak Avguštin spet na pot proti domu spusti, ga
 85     1|       vem, kake vere je bolnik. Na vratu ima navezano majhno,
 86     1|  navezano majhno, lepo tablico, na tablici je naslikana gosposka
 87     1|        grozno Napoleonovo trumo na gornje mrzle rusovske dežele.
 88     1|      doma, njeno podobo še zdaj na vratu nosi. Oče pa je bil
 89     1|       izpustiti in vaju vsakega na svoj dom poslati." Od veselja
 90     1|        dela!" Pokleknila sva in na glas molila. ~Precej drugi
 91     1|        dan se dvigneva in greva na pot svoje ljube domovine
 92     1|      pozna njegovo mater, začne na glas jokati in pravi: "O
 93     1|  povedati, veliko let nisem bil na Ilirskem, tudi o svojih
 94     1|    pride, se napravi škof Pavel na pot. V kočijo vzame oba
 95     1|      zvečer se pripeljejo do C. na Štajerskem in zavijejo v
 96     1| očetovsko vse nesreče obvaroval na poti! Jutri pa, ker je velik
 97     1|       današnji dan je sveti Duh na svet prišel na apostole,
 98     1|        sveti Duh na svet prišel na apostole, kateri so bili
 99     1|         to, da se ti danes tako na smeh držiš, ko te še nisem
100     1|        vam smem povedati, sicer na sanje nič ne držim, vendar
101     1|     gospe Kordule, kateri stoji na gričku. Tam stopijo iz kočije
102     1|    gradom ograjen. Grede vidijo na vrtu blizu pota sedeti na
103     1|       na vrtu blizu pota sedeti na klopi priletno ženico, čedno
104     1|        igrajo, meni pa so rekli na vrt iti, češ da me dve uri
105     1|    njimi je škof, zlat križ ima na vratu. Gospa Kordula reče: "
106     1|    popotnika sta, kakor smo vsi na svetu." ~Gospa Kordula je
107     1|        že vdova, moj mož je bil na vojski ubit in zdaj sem
108     1|       zelo branili, in je potem na Rusovskem zmrznil?" ~Gospa
109     1|       moj Karel!" je vzdihovala na glas gospa Kordula. "Zakaj
110     1|         vas ločil. Vedno sem jo na vratu nosil in vselej se
111     1|        vratu nosil in vselej se na vas spomnil, kadar sem tablico
112     1|        moje molitve, ozrl si se na moje zdihovanje, dal si
113     1|  veselja in čutenja take sreče, na katero nobeden ni mislil,
114     1|     lazili. Strah je še misliti na tisti dan, kaj smo trpeli
115     1|        pred smrtjo obvaruje. Ko na suho prideva, sem se mu
116     1|       njega bi bil gotovo moral na poti umreti. Glejte, ta
117     1|            Kordula, vsa ginjena na to pripovedovanje, mu je
118     1|      Glejte, vendar Bog že tudi na tem svetu nekoliko dobrote
119     1|        drage jedi so služabniki na mizo nosili. Vse je bilo
120     1|        mizi, preden se usedejo, na glas molijo; škof Pavel
121     1|        Kordule, novo, dobro jed na mizo. Gospa ji reče: "Glej,
122     1|     tako veselje uživala." Neža na to nič ne odgovori, ampak
123     1|   suknarija. Moža so ji mladega na vojsko vzeli in zdaj dolgo
124     1|          potem je mož moral iti na vojsko in ni ga bilo več
125     1|     omedlela in nezavedna padla na tla. Odnesti so jo morali
126     1|       tla. Odnesti so jo morali na posteljo, pa z dišečimi
127     1|        jim je toliko veselja že na tem svetu dal dočakati. ~
128     1|       bo tudi srečo, da se bomo na onem svetu spet našli, kjer
129     1|       Tako je šel Francoz iskat na Francosko svojega domovanja,
130     2|         je poln voz moke v Trst na prodaj peljal, je vzel s
131     2|       Prodate tudi fanta, ki je na vozu? Zelo mi je všeč."
132     2|        šolo šel in zvesto pazil na vse, kar je v šoli videl
133     2|         usede ne daleč od ceste na brežičku in morje premišljuje.
134     2|       nebesom pogleda, se hitro na Boga spomni in sam sebi
135     2|        proti domu; ne misli več na najdeno blago, kar sreča
136     2| barantije in kupčije zamaknjen. Na Boga je malokdaj ali pa
137     2|   storite tega. Če ste nesrečni na tem svetu, zakaj se hočete
138     2|         da vam ta greh ne bo ne na tem ne na onem svetu odpuščen?
139     2|         greh ne bo ne na tem ne na onem svetu odpuščen? Zakaj
140     2|   odpuščen? Zakaj hočete upanje na božjo milost izgubiti in
141     2|       nas z njimi opominja, naj na njega ne pozabimo. Le trdno
142     2|       pomagal, ker sem vas malo na Boga spomnil, mi bo že Bog
143     2|      vendar tako užalilo, da je na glas zajokal. Lepo se potem
144     2|     hotel iti z menoj čez morje na Francosko, ko bi te gospodar
145     2|         s Francozom. ~"Rad grem na Francosko," je dejal Svetin, "
146     2|        star, ko je šel iz Trsta na Francosko. ~
147     2|                III~JANEZ SVETIN NA MORJU~Celih devetnajst dni
148     2|         morju, preden so prišli na Francosko, ker jim je veter
149     2|   začeli moliti in vse svetnike na pomoč klicati. Vsak je takrat
150     2|      neznansko treskanje, ki je na morju še veliko hujše kakor
151     2|     morju še veliko hujše kakor na suhem. Vsi brodniki so zdaj
152     2|        barka leti. Priletela bo na kako skalo, se gotovo razbila
153     2|     obudilo upanje. Spravijo se na noge in potegnejo hitro
154     2|         tisti smrtni nevarnosti na morju je Svetin trdno obljubil,
155     2|     JANEZ SVETIN V MESTU TULONU NA FRANCOSKEM~Dvajseti dan
156     2|         Svetin z barke in stopi na suho zemljo, se precej zjoka,
157     2|     precej zjoka, ker so mu oče na misel prišli. Rekel je sam
158     2|       ne bo se zvedelo. Kaj boš na vsako reč pazil? Če nočeš
159     2|       ti ne bo dobro godilo, ne na tem ne na onem svetu. Četudi
160     2|      dobro godilo, ne na tem ne na onem svetu. Četudi pred
161     2|   mošnjico in jo vrže Svetinu. "Na," pravi, "to je tvoje!"
162     2|        imeti." Teodor mu reče: "Na moje besede spravi denarje
163     2|     prišel. Tvoj gospodar me bo na beraško palico spravil,
164     2|     pride domov, ga gospodar že na dvorišču čaka in ga hitro
165     2|        račune s tistim trgovcem na čisto; zavoljo tega ne bo
166     2|        in vselej ubogljiv. Tudi na francoski zemlji se je ravno
167     2|    svete in druge dobre bukve. ~Na Francoskem so imeli navado
168     2|        okoliščinah lepo vesti. ~Na tem svetu vendar res ni
169     2|      prave sreče, ni ga veselja na svetu brez grenkobe. Zraven
170     2|         ljubim. Zato sem ji dal na izbiranje, da si vzame moža,
171     2|        svetom varovala, je bila na te Ludvikove besede vsa
172     2|     slišati, kaj ti bo Kristina na to rekla, kako se bo Svetin
173     2|       takega predrznil storiti? Na samem nisem še nikoli nobene
174     2|    očetu kaj zvedel, ker je bil na Francosko odpeljan, potem
175     2|      oblačila ven, kar, glejte, na dnu Svetinove skrinje je
176     2|      obložen s težkim železjem, na rokah in nogah vklenjen.
177     2|   koliko kazni bi mu prisodili. Na Francoskem je bila in je
178     2|       se bo gotovo, če prej ne, na sodni dan; vzel jih nisem
179     2|     nedolžnega delal. Svetin je na to vselej rekel: "Sodite
180     2|    obrnil. V sodni hiši je bila na steni podoba Jezusa, na
181     2|         na steni podoba Jezusa, na križ pribitega, pred katero
182     2|    spovedniku z jasnim obrazom, na katerem se je očitno videla
183     2|         zgodilo, sčasoma bo vse na dan prišlo. Molite zame!" ~
184     2|       tako; spoznati moramo, da na svetu res nikoli nikjer
185     2|        menila, da spi, da bi ga na naglem ne zbudila. Najde
186     2|        zbudila. Najde ga ležati na dolgem blazinastem stolu,
187     2|     pravici, ne!" ~Ludvik plane na noge pa se ves trese, ne
188     2|       njegova nedolžnost prišla na dan. Sam pri sebi je rekel: "
189     2|     vekomaj v peklenskem breznu na duši goreli." ~Precej drugi
190     2|       se je naš gospodar Teodor na pot napravljal po kupčijskih
191     2|         privzdignem oblačila in na dno denem škatlico s cekini.
192     2|        mene. O, da bi me Bog le na onem svetu ne strahoval!
193     2|  obloženega s težkimi verigami, na rokah in na nogah vklenjenega.
194     2|   težkimi verigami, na rokah in na nogah vklenjenega. Višji
195     2|   prestal in pretrpel, da bi le na onem svetu ne prišel v večno
196     2|        Svetin!" Postavili so ga na visok oder, da bi ga vsak
197     2|       vse iz srca odpustim, jaz na vse pozabim in prosil bom
198     2|       je vsem smilil. Vendar je na Boga zmeraj zaupal in njegovo
199     3|    SVETIN, OČE JANEZA IN PAVLA, NA VOJSKI UJET IN NA FRANCOSKO
200     3|        PAVLA, NA VOJSKI UJET IN NA FRANCOSKO ODPELJAN~France
201     3|        je moral iti z brambovci na vojsko, zapustil ženo in
202     3|        dolgo časa žaloval in le na dom mislil. Ko je pa videl,
203     3|    Kmalu potem, ko so brambovci na Laško prišli, so se sprijeli
204     3|     Francozi ujeli in odpeljali na Francosko. Gnali so jih
205     3|     podložniki so bili spuščeni na dom; Svetina je pa gospodar
206     3|  premoženja, da si je upal doma na Ilirskem pošteno živeti.
207     3|        moral iti z drugimi vred na Špansko in se je moral tam
208     3|         velikem mestu Salamanki na Španskem sta se ustavili
209     3|        francoska in španjolska. Na tej strani vode, ki je mimo
210     3|       tekla, so stali Francozi, na oni strani so bili Španjoli,
211     3| služabnika Svetina. Sedeta vsak na svojega konja in jezdarita
212     3|     smrtni nevarnosti odpravili na francosko stran in v grmu
213     3|       spet prišel in ga spremil na morišče, pride Svetin h
214     3|   vojakov je stalo zraven njega na straži. General sname prstan
215     3|      prstan dobro, in ko prideš na Francosko, pokaži ga moji
216     3|          kateri vas bodo takrat na straži varovali. Recite
217     3|         zanj kupijo in naj pijo na vašo srečno smrt. Prosite
218     3|     opolnoči bom prišel in tiho na okno popraskal, skusite
219     3|        trudni in zdelani. Pijte na mojo srečno smrt in prosim
220     3|   Tovariše, ki so zunaj kajžice na straži stali bili, so vojaki
221     3|       Svetin reče generalu tiho na ušesa, naj pihne luč, ki
222     3|       roke, porežite hitro vrvi na nogah in kjer ste zvezani;
223     3|     hodili in pazili, kaj počno na drugi strani Francozi. Ker
224     3|       počasi šla in vsak en kol na rami nesla, jima nihče ni
225     3|         in kje ne stoje straže. Na tisto mesto pelje generala:
226     3|       bilo treba plavati precej na široko. Svetin je znal dobro
227     3|        bredla; ko sta prišla pa na globokejšo vodo, sta morala
228     3|        in se večkrat nazaj ozre na tisti kraj, kjer se je general
229     3|         molitev pod vodo; glej, na skali stojim, voda mi je
230     3|    generala in se ustopi zraven na skalo sredi vode. Na tej
231     3|     zraven na skalo sredi vode. Na tej skali sta stala in počivala
232     3|   zalila, z rokami sem pod vodo na vse kraje segal in iskal
233     3|     više, tako dolgo, da sem se na skalo ustopil in spet začel
234     3|         usmiljeni Bog." ~Ko sta na skali zadosti počivala,
235     3|        vode bil francoski vojak na straži in zavpil: "Kdo je?"
236     3|    poveljem, da naj gre general na svoj dom, da se od takega
237     3|       rdečim trakom privezanega na levi strani prsi; in za
238     3|            III~FRANCETA SVETINA NA MORJU UJAMEJO IN V AFRIKO
239     3|   nabralo, katere je bilo treba na Francosko poslati. Vse te
240     3|        in tako po morju poslali na Francosko. Svetin je šel
241     3|        Francosko. Svetin je šel na barko z blagom svojega generala,
242     3|   vožnja po morju ne bo srečna. Na barki je bilo tudi več vojakov,
243     3| tolažili, da bodo skoraj prišli na svoj dom in zapustili španjolsko
244     3|         zgoditi, preden pridemo na suho." Drugi so ga tolažili
245     3|   Izgubljeni smo, blizu so že." Na to kričanje priteče poglavar
246     3|         barko, ki je bil Svetin na njej. Tolovaji so jo došli,
247     3|  prenesli ljudi povezali in jih na dno barke zaprli. Bilo je
248     3|    barke in jih gnali naravnost na prodaj. Prodali so jih vse,
249     3|      kako poslopje, kjer morajo na golih tleh v mrazu ležati.
250     3|   primerilo, da je bil prav sam na njivi ostal, najdlje oddaljeni
251     3|  pahnili med že kupljene sužnje na dno barke. Ker je bil pa
252     3|      peljala čez dvesto sužnjev na prodaj v Ameriko. Dva meseca
253     3|     Ameriko. Dva meseca so bili na vodi in večkrat v smrtni
254     3|        v mesto in jih postaviti na semenj. Vse so prodali,
255     3|         priden in zvest delavec na mojem vrtu, ti ne bo krivice.
256     3|        poznate, ki sem vas otel na Španskem, ko sem vas čez
257     3|        pri koncu in spet pojdem na Francosko. Odkupil te bom
258     3|      petdeset dni je bil Svetin na morju v barki pri svojem
259     3|   ženitovanje so obhajali ravno na veliki šmaren. Veliko imenitne
260     3|        življenja, kako se mu je na Španskem hudo godilo in
261     3|       svatje spoštovali in tudi na njegovo zdravje pili. ~Pozneje
262     3|        kjer je naš ženin doma!" Na te besede zardi France Svetin
263     3|      Očeta nisem nikoli poznal, na vojsko so morali, ko sem
264     3|         lepo sobico, usedeta se na mehke stole in ženin pravi: "
265     3|    začne od prevelikega veselja na glas jokati in pravi: "O,
266     3|         znamenja z rdečo barvo. Na desni roki je imel zarezano "
267     3|       zarezano "France Svetin", na levi roki pa "Neža Trpinc".
268     3|         Ženin se spomni, da ima na rokah ravno taka znamenja
269     3|        objela in oba od veselja na glas jokala, tako da so
270     3|         zdaj in pred nekaj leti na Štajerskem v neki graščini,
271     3|  trgovcu v velikem mestu Tulonu na Francoskem. France Svetin,
272     3|  spodobi. ~Tako da Bog včasi že na tem svetu srečo v nesreči,