Del

 1  Uvod|     torej jima je šlo vse po sreči. ~Dve leti je minilo, kar
 2     1|    ti iz ljubezni in k tvoji sreči govorim: Nikoli na Boga
 3     1| nadlogah si v Boga zaupal, v sreči na Boga ne pozabi!" Avguštin
 4     1| ponižen in postrežen. V taki sreči Pavle vendar nikoli ni bil
 5     1|   graščinico kupila k veliki sreči vsem revežem našega kraja.
 6     1|    denarjev dosti imel, je k sreči videl, kako v vodi pojemam.
 7     1|     da sta bili v nesreči in sreči ko prava brata. ~Škof Pavel
 8     2|   Gospod bi morebiti v svoji sreči pekovskega fanta še pogledal
 9     2|     in vse je šlo še bolj po sreči kakor prej, kakor da bi
10     2|      trpi, trpljenje k večji sreči teknilo. Gospodje Svetina
11     3|  varovat. Med njimi je bil k sreči eden, ki je znal francosko