Del

 1     1|   jedi pritrgal. Vam škodo in krivico delati, tega mi vest ne
 2     2|      da ne bo nikoli v nobeno krivico privolil, ampak vselej zvesto
 3     2|  tovariša Svetina zapeljati v krivico. Tovariš skusi, nagovarja
 4     2|     Boga? Zakaj si gospodarju krivico storil? Ne veš, da goljufi,
 5     2|     da se ne navadi hudobije. Krivico vam dela in tudi mene zapeljuje,
 6     2|      zapeljuje, naj vam delam krivico." Gospodar mu reče prijazno: "
 7     2|      Ludvik spozna zdaj svojo krivico, poda prijazno roko Svetinu
 8     2|      pripravil, spoznal svojo krivico in se spokoril, preden umrje." ~
 9     2|       Bog meni toliko strašno krivico odpustil, kakršno sem jaz
10     2| Popolnoma nedolžen je, veliko krivico sem mu storil, ker sem ga
11     2|   odpusti mi, odpusti mi tako krivico! Nisem vreden odpuščanja,