Del

 1     1|        O dobrotljivi Bog! Nisem vreden tolike dobrote. Povrni obilno
 2     1|    usmiljen, tudi usmiljenja ni vreden. Torej pojdi, poišči si
 3     1|        ga hočem preskrbeti, ker vreden je tak kristjan žlahtnega
 4     2| žlahtnimi kamenci, da je veliko vreden. Ko bi kdo meni vse to nazaj
 5     2| bližnjemu sreče ne privošči, ni vreden, da bi bil srečen. Zakaj
 6     2|  kaznujte me, kakor se vam zdi, vreden sem. Rajši umrem, kakor
 7     2|     zapeljala, velike kazni sem vreden, pa jo tudi rajši pretrpim,
 8     2|         in veruješ, da si kazni vreden?" Ludvik odvrne: "Spoznam,
 9     2|  odpusti mi tako krivico! Nisem vreden odpuščanja, pa če ne zavoljo
10     3|       tolikega usmiljenja nisem vreden; od vseh zapuščen sem že