Del

  1     1|          Ljubi moj mož, res je, da sem vedno žalostna in nikoli
  2     1|          in Bog ve, kako je to, da sem zavoljo tega vedno žalostna,
  3     1|     starših. Taka znamenja na roke sem jaz vajinemu očetu sama
  4     1|          se je z mano godilo. ~Jaz sem bila srečna, srečna gospa;
  5     1|        srečna, srečna gospa; imela sem blaga, denarjev, vsega v
  6     1|            graščino požgali; komaj sem toliko ohranila, da sem
  7     1|            sem toliko ohranila, da sem kupila graščinico, kamor
  8     1|           let gospodarili. O, kako sem takrat jokala in ga lepo
  9     1|          hodi na vojsko! Vidiš, da sem sama, nimam ga pomočnika
 10     1|      Pavleta, rekoč: "Pavle, pojdi sem, ti znaš nemško, nam boš
 11     1|          nič plačila ne vzamem. Če sem šel ljudi klicat, je bila
 12     1|          ne reče ko te besede: "Če sem kaj zaslužil, mi bo že Bog
 13     1|       zakaj ni hotel nič vzeti, ko sem mu tolarje ponujal in silil.
 14     1|            ljudi klicat, takrat ko sem jih najbolj potreboval;
 15     1|           nam darove daje. Večkrat sem slišal: Kdor pred jedjo
 16     1|           mene nič hotel vzeti, ko sem ti lepe denarje ponujal?" ~
 17     1|        hotel nič od vas vzeti, ker sem obljubil zvesto se držati
 18     1|          rekli, posebno takrat, ko sem se od njih ločil, da nikar
 19     1|         bilo mogoče; čast Bogu, da sem se toliko naučil." Nato
 20     1|    obdarovala, da še eden ne tako; sem le prišel hitro vas prosit,
 21     1|          vzameta, če hočem iti, pa sem rekel: Rad grem, vendar
 22     1|          da nisem prav storil, ker sem te včeraj zmerjal za to,
 23     1|        njegova. Dobrotljivega Boga sem si za očeta izbral in moj
 24     1|            le odgovoril: "Žalosten sem, ker vidim marsikaterega,
 25     1|         ljubi moj prijatelj" Danes sem ti še prinesel, smiliš se
 26     1|           bolnemu šolarju: "Zvedel sem, da si revež in veliko pomanjkanje
 27     1|           pomanjkanje trpiš, torej sem prišel te obiskat in ti
 28     1|            mi nobeden noče. Dokler sem hodil, sem pri dobrih ljudeh
 29     1|            noče. Dokler sem hodil, sem pri dobrih ljudeh kaj dobil,
 30     1|          ljudeh kaj dobil, zdaj pa sem sirota, ne morem se ganiti
 31     1|          vse me je zapustilo. Imel sem ljubega prijatelja, Pavla
 32     1|          si nehvaležen? Ne veš, da sem ti veliko dobrega storil?
 33     1|          začne Pavle govoriti, "da sem večkrat nesel jedi od hiše,
 34     1|           škode storil. Pristradal sem, svojim ustom sem pritrgal,
 35     1|       Pristradal sem, svojim ustom sem pritrgal, da sem revnemu
 36     1|      svojim ustom sem pritrgal, da sem revnemu bolniku, tovarišu,
 37     1|           od hiše drugega, kot kar sem si jedi pritrgal. Vam škodo
 38     1|          mi je zelo smilil; mislil sem: ker ste vi meni toliko
 39     1|     storili in mi toliko pomagali, sem tudi jaz dolžan, če morem,
 40     1|            se nisem za to zanimal, sem šolar, sem se le učil. Zelo
 41     1|          za to zanimal, sem šolar, sem se le učil. Zelo sem bil
 42     1|        šolar, sem se le učil. Zelo sem bil bolan, pa mi je Bog
 43     1|         Bog spet zdravje dal, zato sem ga prišel danes najprvo
 44     1|            moram vama povedati, da sem jaz. Prosim vaju, povejta
 45     1|         Avguštin, "da opravim, kar sem obljubil, da grem zahvalit
 46     1|            naučiti. Hvala Bogu, da sem se toliko naučil, šel bom
 47     1|            izdelati? Nekaj pa, ker sem se že veliko naučil, si
 48     1|             Pavle odgovori: "Šolar sem osme šole, od vseh zapuščen.
 49     1|           šolska spričevanja, kako sem se učil in vedel. Prosim
 50     1|           prijatelj! Ne zameri, da sem si pustil od tebe tako postreči
 51     1|      prijatelj! Nikar ne misli, da sem nate pozabil ali da bi te
 52     1|         sporočil; toda verjemi, da sem bil od velikih opravil in
 53     1|            skrbi zadržan. Vsak dan sem nate mislil, in ko bi bil
 54     1|           boš nesrečen, ne, dokler sem jaz živ. Nisem pozabil,
 55     1|        prišel obiskat. Pripravljen sem mu zdaj, kar je mogoče,
 56     1|        cerkev pojdem, katere stolp sem najprvo zagledal; tam čem
 57     1|       šolar iz tujega kraja, videl sem vas v cerkvi. Kajne, da
 58     1|           je bilo zelo všeč." "Bil sem," odgovori Pavle, "molil
 59     1|             odgovori Pavle, "molil sem in prosil Boga za razsvetljenje,
 60     1|            se jima je godilo: "Jaz sem pravi Francoz," je rekel, "
 61     1|           je Bazil Hudon. Zapustil sem doma bogate starše, radi
 62     1|           pa ni bilo mogoče. Moral sem biti vojak in iti z grozno
 63     1|            poslal tebi naproti, da sem ti pomogel, ker je tvoja
 64     1|      suknarijo ogledovat. Vedi, da sem tudi jaz blizu mesta L.
 65     1|            za božjo ljubezen. Zato sem nocoj zelo veselo noč imel.
 66     1|         vsi veseli in zdravi, zato sem danes tako vesel." Škof
 67     1|       našega kraja. Z Ilirskega je sem prišla in svojo zvesto služabnico,
 68     1|      častiti dobrodelne ljudi, ker sem skusil, kako dobro dene
 69     1|      gospejina služabnica?" Žena: "Sem že dolgo let." Škof: "Zakaj
 70     1|            vpraša, zato ker ve, da sem skrbna za vsako delo. Zdihujem
 71     1|         vas prihajamo obiskat. Jaz sem škof v I., ta dva sta moja
 72     1|           dežele. Reveža sta, zato sem ju jaz k sebi v kočijo vzel;
 73     1|       pišem se Svetin, z Ilirskega sem doma." Potem reče: "Plemenita
 74     1|    povedala. Vendar reče: "Več let sem že vdova, moj mož je bil
 75     1|         bil na vojski ubit in zdaj sem od vseh zapuščena." ~Karel,
 76     1|          Zakaj me nisi ubogal, saj sem ti naprej povedala, da se
 77     1|            ne žalujte! Glejte, jaz sem vaš Karel, vaš sin, vaš
 78     1|          ste mi dali tisti dan, ko sem se od vas ločil. Vedno sem
 79     1|         sem se od vas ločil. Vedno sem jo na vratu nosil in vselej
 80     1|           se na vas spomnil, kadar sem tablico pogledal." ~Kordula
 81     1|            moj ljubi sin, oh, kako sem srečna, da te še enkrat
 82     1|     zdihovanje, dal si mi sina, ki sem ga že zdavnaj objokovala
 83     1|            vodi Berezini. Tudi jaz sem bil že blizu smrti. Pahnili
 84     1|           priti in bežati. Plavati sem sicer nekoliko znal, vendar
 85     1|          nisem mogel naprej; videl sem, da je zdaj moja zadnja
 86     1|        zvesta prijatelja, kateremu sem večkrat kaj dal, dokler
 87     1|            večkrat kaj dal, dokler sem denarjev dosti imel, je
 88     1|      obvaruje. Ko na suho prideva, sem se mu zahvalil in sem rekel: "
 89     1|     prideva, sem se mu zahvalil in sem rekel: "Kaj pomaga, ker
 90     1|           Glejte, mati, blizu doma sem že bil, ne daleč od Dunaja,
 91     1|             ne daleč od Dunaja, in sem že tako oslabel, da mi več
 92     1|            zdelan, spotan in lačen sem omedlel, tako da se nisem
 93     1|         odgovori Francoz, "zadosti sem plačan, ko vidim vas in
 94     1|           tako veselje storil. Kar sem vašemu sinu storil, je bila
 95     1|          ker ni hotel povedati, da sem pravi Francoz, ampak je
 96     1|       ampak je le Rusom pravil, da sem njegov tovariš. Njegov ilirski
 97     1|            reče: "Glej, Neža, kako sem srečna, ker sem spet sina
 98     1|         Neža, kako sem srečna, ker sem spet sina dobila, za katerega
 99     1|           prav znana se mi zdi; že sem jo večkrat ogledoval od
100     1|             kam je prešel. Pavleta sem dala krave past; prišel
101     1|        pripravil pa tudi meni. Jaz sem vaš sin Pavle, katerega
102     2|           more več prerediti. Vzel sem ga s seboj, da bi ga kam
103     2|      odgovoril: "Ne grem, obljubil sem ubogati mater, ki so mi
104     2|        nesrečo povedati. Glej, jaz sem bil bogat, pri kupčiji sem
105     2|         sem bil bogat, pri kupčiji sem si opomogel. Ravno po kupčijskih
106     2|       Ravno po kupčijskih opravkih sem danes zjutraj šel in vzel
107     2|           najdem. Več ko desetkrat sem že danes to pot storil,
108     2|         izbereš. Tisoč goldinarjev sem sam obljubil, pa ti moraš
109     2|          nato reče: "Veseli me, da sem dobil pravega gospodarja
110     2|         ker nisem nič zaslužil. Da sem vam nazaj dal, kar sem našel,
111     2|          Da sem vam nazaj dal, kar sem našel, to je bila moja dolžnost.
112     2|          bila moja dolžnost. Vesel sem, da sem se tujega blaga
113     2|            dolžnost. Vesel sem, da sem se tujega blaga kmalu znebil.
114     2|      tujega blaga kmalu znebil. Če sem pa s tem kaj vam pomagal,
115     2|           tem kaj vam pomagal, ker sem vas malo na Boga spomnil,
116     2|       napravijo, pri dobrih ljudeh sem, radi me imajo." ~Ko gospod
117     2|           se Svetin, pekovski fant sem pri peku pred rdečim mostom
118     2| goldinarjev?" ~Janez pravi: "Nekaj sem našel in nazaj dal gospodu,
119     2|        pravi: "Vse, vse, le prišel sem prosit tvojega gospodarja
120     2|            ne bo nič hudega. Želel sem, da bi ti zmeraj pri meni
121     2|         Svetin odgovori pohlevno: "Sem, da, kaj pa mi ukažete,
122     2|           reče: "Glej, Svetin, saj sem ti rekel, da se bova v kratkem
123     2|            v kratkem videla. Vedel sem, da te bo gospodar poslal
124     2|        imam veliko otrok; opomogel sem si nekaj, ker sem tvojega
125     2|         opomogel sem si nekaj, ker sem tvojega gospodarja pri računih
126     2|            tako kmalu opravil, ker sem menil, da boš imel najmanj
127     2|        Svetin reče: "Gospod, zakaj sem tako kmalu nazaj prišel,
128     2|         govori!" Svetin reče: "Rad sem pri vas, zato ker vidim,
129     2|         rad in ti vse zaupam; zato sem ti namenil hčer v zakon
130     2|            veš, da jo ljubim. Zato sem ji dal na izbiranje, da
131     2|            siromaka vzame za moža, sem zadovoljen, saj bo sama
132     2|          ne bom nič silil, čeravno sem ti jo namenil. V takih rečeh
133     2|        storil. Ludvik, Ludvik, jaz sem ti oče, sem ti prijatelj
134     2|            Ludvik, jaz sem ti oče, sem ti prijatelj in dobrotnik,
135     2|       Zakaj si v srcu hudoben, ker sem jaz Svetinu dober? Pojdi
136     2|      zavoljo najine hčere; zvedela sem danes, da se skrivaj nerodno
137     2|             Ljuba moja žena! Vesel sem, da imaš toliko skrbi za
138     2|             ljuba moja mamka! Rada sem imela Ludvika in grozno
139     2|            imela Ludvika in grozno sem bila vesela ker ste mi dovolili
140     2|            pravi: "Svetin, veš, da sem ti že veliko dobrega storil
141     2|        gospodično spregovoril. Kar sem pa očitno govoril, oni,
142     2|          vzel, da plačam blago, ki sem ga že prejel." Pa kako se
143     2|            sinoči pri meni. Preden sem šel spat, sem cekine v to
144     2|         meni. Preden sem šel spat, sem cekine v to miznico dal
145     2|    odgovorili drug za drugim: "Jaz sem nedolžen." ~Zdaj začno preiskovati,
146     2|             kakor hočete, nedolžen sem; cekine ste res v moji skrinji
147     2|             kakor hočete, nedolžen sem." Svetina so v ječi ostro
148     2|          pretrpeti. Ti sam veš, da sem nedolžen v tej reči, v kateri
149     2|          božja volja tako. Vem, da sem v svojem življenju večkrat
150     2|      večkrat Boga razžalil, vendar sem se velikih pregreh vselej
151     2|        skrbno varoval. In zdaj, ko sem že blizu smrtnih vrat, me
152     2|           ko bi lagal in rekel, da sem v resnici to pregreho storil,
153     2|    pregreho storil, zavoljo katere sem k smrti obsojen. Že sicer
154     2|      obsojen. Že sicer v življenju sem si vselej prizadeval čisto
155     2|        morem pripoznati. Dosti, da sem tukaj tako nesrečen in od
156     2|            recite, naj verjame, da sem nedolžen. Ko bom že mrtev,
157     2|            Saj grem, saj grem. Res sem jaz cekine ukradel, res,
158     2|            cekine ukradel, res, pa sem jih skrivaj v Svetinovo
159     2|            božja volja, zadovoljen sem, kakor Bog z mano obrne." ~
160     2|         dan, ni mi več živeti. Jaz sem kriv Svetinove nesreče,
161     2|           kakor se vam zdi, vreden sem. Rajši umrem, kakor da bi
162     2|        bodo glavo odsekali. In jaz sem tega kriv, on je nedolžen;
163     2|        sodite me po postavah, kriv sem vsega samo jaz, nihče drug,
164     2|            zapeljala, velike kazni sem vreden, pa jo tudi rajši
165     2|         težko vestjo živel. Drugim sem jamo kopal, sam sem vanjo
166     2|         Drugim sem jamo kopal, sam sem vanjo padel, prav se mi
167     2|         hočem stanovitno, zaslužil sem jo. Oh, da bi le Bog meni
168     2|          krivico odpustil, kakršno sem jaz Svetinu storil. Kakor
169     2|         Kakor Kajn z svojim bratom sem naredil." ~Ko so sodniki
170     2|          vnela to sovraštvo. Dolgo sem iskal, da bi ga s poti spravil,
171     2|         nič nisem mogel škodovati, sem skrivaj dal narediti enak
172     2|      pripravil v škatlico cekinov, sem dobro pazil, kam jih bo
173     2|          bo tisto noč dejal. Videl sem, da jih je v miznico vtaknil;
174     2|            v miznico vtaknil; tudi sem videl, kam je od miznice
175     2|            ključek shranil. Mislil sem, zdaj je prilika lepa, da
176     2|     polnoči, ko je vse trdo spalo, sem tiho vstal in bos šel v
177     2|           v gospodovo sobo, katero sem tiho odprl s ključem, za
178     2|       nihče ni vedel. Tudi miznico sem tiho odprl in vzel škatlico
179     2|        škatlico s cekini vred. Vse sem spet tiho pozaprl in šel
180     2|            šel v svojo sobo. Vedel sem, da ima Svetin navado vsako
181     2|            kako delo začel. Zvesto sem poslušal, kdaj bo Svetin
182     2|            škatlico s cekini. Spet sem lepo vse pozaprl, nihče
183     2|       cekine, pa jih ni bilo. Tako sem svojemu bližnjemu nakopaval
184     2|   bližnjemu nakopaval nesrečo, sam sem vanjo prišel. Prav mi je,
185     2|        nauke krščanske vere, ampak sem storil le to, kar mi je
186     2| gospodovati hudobnim strastem. Jaz sem Boga zapustil in Bog mene.
187     2|        nedolžen je, veliko krivico sem mu storil, ker sem ga v
188     2|         krivico sem mu storil, ker sem ga v smrtne bridkosti pripravil
189     3|         skrivaj ta cekin, katerega sem jaz imel v srajci zašitega,
190     3|       Španjolov sta srečala, ki so sem ter tja hodili in pazili,
191     3|        Takrat, ko si me spustil in sem se začel topiti, sem iz
192     3|            in sem se začel topiti, sem iz dna svojega srca vzdihnil
193     3|           Bog, usmili se me!' Usta sem vkup tiščal, da me ni voda
194     3|           ni voda zalila, z rokami sem pod vodo na vse kraje segal
195     3|            smrtnih bridkostih. Kar sem zadel z roko v steno, zavesti
196     3|         više, više, tako dolgo, da sem se na skalo ustopil in spet
197     3|           in spet začel dihati, ko sem imel glavo zunaj vode."
198     3|        veselja: "Last Bogu, do dna sem z nogami, bredem lahko."
199     3|           ne slišijo Španjoli, jaz sem vaš general; pojdi hitro
200     3|           vreden; od vseh zapuščen sem že smrtne bridkosti okusil
201     3|           okoli klatiti. "Oh, kako sem srečen," je rekel sam pri
202     3|          srce je nepokojno. Vselej sem slišal, da je vožnja po
203     3|            obvaruj me še zdaj, ker sem že toliko dobrot od tebe
204     3|           usmilite se me, uhajalec sem, hudo se mi je godilo; povem
205     3|         vesel in je mislil: Srečen sem, da sem zadel precej k tako
206     3|          je mislil: Srečen sem, da sem zadel precej k tako dobrim
207     3|           ponižno, "v mladih letih sem imel z vrtnim delom opravka,
208     3|      vrtnim delom opravka, več let sem pomagal vrt obdelovati.
209     3|           ampak kakor domačega. Če sem te ravno kupil, ne boš čutil,
210     3|            mene več ne poznate, ki sem vas otel na Španskem, ko
211     3|           vas otel na Španskem, ko sem vas čez vodo spravil, da
212     3|           in od francoskega kralja sem zavoljo imenitnih opravil
213     3|            storil. Sam Bog je mene sem pripeljal, da tebe rešim.
214     3|          reče: "Glej, sto tolarjev sem zate dobil. Pa ker si tak
215     3|             Dve leti in dva meseca sem srečno prestal sužnost.
216     3|       svatje že vinjeni in se jeli sem ter tja sprehajati, je dobil
217     3|          odgovori: "Blizu mesta L. sem doma, kjer je bila sloveča
218     3|            na vojsko so morali, ko sem bil dve leti star. Mater
219     3|           bil dve leti star. Mater sem moral zapustiti v devetem
220     3|            materi Neža; tudi brata sem imel, Pavla po imenu, pa
221     3|      Veliko bridkosti in trpljenja sem moral prestati; vse sem
222     3|            sem moral prestati; vse sem pretrpel, čast Bogu, in
223     3|            si moj sin Janez in jaz sem tvoj oče France Svetin.
224     3|          Dve najbolj veseli zgodbi sem doživel svoje žive dni:
225     3|           meni pa denarjev dal, da sem zložno domov prišel. Morebiti