Del

  1  Uvod|           mu zgodaj pomrli, torej ni imel nikogar, da bi bil
  2  Uvod|        svojih delih Svetin nikoli ni molitve opustil, ampak pred
  3  Uvod|     kazala zakonska sreča. Nikoli ni bilo med njima krega ali
  4     1|           res je, da na tem svetu ni prave resnične sreče; to
  5     1|      spoznala Neža Svetinka, zato ni bila nikoli vesela. Ravno
  6     1|    Franceta Svetina. Sama hiša ga ni varovala pred vojaščino,
  7     1|          varovala pred vojaščino, ni bilo drugače, moral je biti
  8     1|       moral je biti vojak. Svetin ni bil več kakor osem dni v
  9     1|           po tistem ga nikoli več ni videla. Tisti dan je šel
 10     1|      Tisti dan je šel na Laško in ni ga bilo več nazaj. Grozno
 11     1|          njim jokala in žalovala, ni ga mogla pozabiti, svojega
 12     1|     Nikoli v nobeno tovarišijo ju ni pustila, ampak vedno ju
 13     1|          oba še v šolo hodila, pa ni bilo mogoče. Že ju ni mogla
 14     1|          pa ni bilo mogoče. Že ju ni mogla mati več rediti, ne
 15     1|        noč in dan trudila, vendar ni mogla izhajati; dolg je
 16     1|           je že nabralo. Svetinka ni mogla plačati. Posojevalec
 17     1|          si moreta kaj zaslužiti; ni jima treba po šolah postajati;
 18     1|      videl in slišal; toda nikoli ni z njimi potegnil. Vselej
 19     1|        potu tako žalostna, da nič ni mogla govoriti. Gospa Kordula
 20     1|         je bilo, tako da mi bolje ni moglo biti. Huda sila ga
 21     1|           ravno tako zgoditi. Nič ni pomagalo, vse moje besede
 22     1|        moje besede so bile zaman, ni me hotel ubogati. Šel je
 23     1|           toliko Francozi. S sabo ni od hiše drugega vzel kakor
 24     1|           se name spomni. Zdaj pa ni nobenega glasu več o njem;
 25     1|        srce vtisnil in jih nikdar ni pozabil. Z drugimi pastirji,
 26     1|       svojimi tovariši, se nikoli ni hotel navadnih igrač lotiti,
 27     1|           pastirska igrača. Pavel ni z njimi igral, ampak za
 28     1|           nobene hiše in kočijaža ni bilo mogoče kam poslati,
 29     1|          bil ranjen. Konjem sicer ni bilo nič, pa zavoljo zdrobljenega
 30     1|       zavoljo zdrobljenega kolesa ni bilo mogoče naprej. Poredni
 31     1|           neumnega imenovali, ker ni hotel denarjev vzeti. Že
 32     1|           Samo tega ne vem, zakaj ni hotel nič vzeti, ko sem
 33     1|          Pavle?" ~Žena odgovori: "Ni ga še domov, pase, kmalu
 34     1|        rad bi bil hodil v šolo pa ni bilo mogoče; čast Bogu,
 35     1|           se mi zdi ta fant; nama ni Bog otrok dal, kaj ko bi
 36     1|      svojimi šolskimi tovariši se ni veliko pečal. Z enim je
 37     1|      svojega pravega očeta nikoli ni poznal. Četrto leto pa je
 38     1|             Bolnik pa na postelji ni drugega, kakor na glas je
 39     1|          v Boga zaupa. Več hlapec ni slišal, hitro je šel stran,
 40     1|         je šel stran, da ga Pavle ni videl, šel domov in baronu
 41     1|       ganiti iz postelje, nikogar ni, da bi mi kaj pomagal. O,
 42     1|        solze iz oči obrisal in mu ni drugega rekel, kakor obljubil
 43     1|       kateri v njega upa." Bolnik ni mogel na vse to nič drugega
 44     1|      popoldne in nobenega človeka ni bilo v cerkvi, je tudi na
 45     1|           na egiptovskega Jožefa. Ni se več nanj spomnil, nikoli
 46     1|           nanj spomnil, nikoli mu ni pisal, nikoli nič sporočil.
 47     1|        nikoli nič sporočil. Pavle ni vedel, ali Avguštin živi
 48     1|       živi ali kam je prešel. Nič ni slišal ne o njem ne o njegovi
 49     1|         sreči Pavle vendar nikoli ni bil prav vesel, ampak vedno
 50     1|           je spremenljiva; nič ji ni prav upati in se nanjo zanesti." ~
 51     1|        sme pozabiti." Drugega več ni mogel naročiti. Grozno žalost
 52     1|           žalovala njegova gospa. Ni se dala utolažiti. Od prevelike
 53     1|          testamenta, kar besedice ni naročila. Preč je bila zdaj
 54     1|        kaj od premoženja vzel, pa ni hotel, ker je hotel imeti
 55     1|          odpravil na pot. Drugega ni imel s seboj vzeti, vendar
 56     1|           mu je bila težavna, ker ni bil vajen. Vedno je moral
 57     1|           Pavle blizu Dunaja. Več ni bil ko še sedem ur od njega,
 58     1|         kdo ogovoril. Ker nikogar ni bilo, gre v graščino in
 59     1|           mu reče ostro: "Gospoda ni doma, pa vem, da nikogar
 60     1|  prenočili. Vprašali so ga, zakaj ni v graščini prenočil. Pavle
 61     1|     prenočil. Pavle pa, ki nikoli ni opravljal, je rekel: "Kuharica
 62     1|          in mu svetil, ker pot še ni udelana." ~Pavle vpraša
 63     1|      Dobro ga je poznal, pa se mu ni hotel razodeti. Vso pot
 64     1|       prenočil v kajži. Gospod se ni več menil. Ko pride domov,
 65     1|           v zgornje sobe. Drugega ni rekel, kakor hišniku je
 66     1|       stopile solze v oči drugega ni več mogel reči kakor te
 67     1|     življenje mi je ohranil. Kdor ni usmiljen, tudi usmiljenja
 68     1|         usmiljen, tudi usmiljenja ni vreden. Torej pojdi, poišči
 69     1|        Pavle Svetin proti Dunaju. Ni mu bilo več treba skrbeti,
 70     1|            pa si za gotovo še nič ni izbral. Kar od daleč zagleda
 71     1|          se pridno učil, da mu ga ni bilo enakega. Pri gospodu
 72     1|           ga vpraša več reči; nič ni mogel odgovoriti, tako je
 73     1|           bi me bili odkupili, pa ni bilo mogoče. Moral sem biti
 74     1|  postrežem. Tudi on v veliki revi ni mene zapustil." ~V srce
 75     1|            Karel do sedaj tega še ni vedel) in tvojo mater dobro
 76     1|      trdnim zaupanjem; in Bog jih ni zapustil. Niso se goljufali,
 77     1|           drugemu pripovedovali: "Ni je danes naše Kordule, ni
 78     1|         Ni je danes naše Kordule, ni je danes!" Škof Pavel ne
 79     1|           škofu in mu pravi: "Nič ni čudnega to. Vsako nedeljo
 80     1|       Žena hitro vstane, ker prej ni nikogar videla, si hitro
 81     1|        pravega priimka še nikomur ni povedala. Vendar reče: "
 82     1|        zmeden in rdeč, kar besede ni mogel spregovoriti. Potem
 83     1|          zgodilo." ~Karel se zdaj ni mogel več premagati, ker
 84     1|          sreče, na katero nobeden ni mislil, vse vžgano, potolaži,
 85     1|    tovariš in zvesti prijatelj me ni zapustil, vselej mi je rad
 86     1|           tako oslabel, da mi več ni bilo mogoče naprej. Ves
 87     1|     zavedel. Moj ljubi tovariš me ni zapustil, po bratovsko je
 88     1|          meni življenje otel, ker ni hotel povedati, da sem pravi
 89     1|       škof Pavel je naprej molil; ni si tega pomišljeval, ali
 90     1|           ali ne, ker pri gospodi ni navada pred jedjo in po
 91     1|       dala ju je v službo, ker ju ni mogla sama preživeti. Tudi
 92     1|          rdeča prehajala; drugega ni mogel reči ko te besede: "
 93     1|        mož moral iti na vojsko in ni ga bilo več nazaj." Škof: "
 94     1|           seboj vzel in od takrat ni več glasu o njem." ~Pri
 95     1|        njegova prava mati. Več se ni mogel zatajevati, vstane,
 96     1|          da bi bil kateri mislil. Ni ga bilo ne prej ne potlej
 97     1|        preden sta se ločili. Neža ni mogla drugega reči kakor
 98     2|          ki ga mati Neža Svetinka ni mogla več prerediti. Mokar
 99     2|           beseda! Rad vam ga dam. Ni moj fant to, ampak sin neke
100     2|           je bilo, pa vendar tega ni imel, kar je najbolj želel;
101     2|        Kadar je Janezek čas imel, ni norčij uganjal kakor njegovi
102     2|     Toliko vode; kar oči peljejo, ni drugega ko voda. Kaj je
103     2|         več drugih pisem, katerih ni poznal. Zraven je bil tudi
104     2|   krivično blago ali najdeno, ker ni moje; kako bi ga mogel z
105     2|         je mojega življenja, meni ni več živeti." ~Janez Svetin
106     2|    kupčije, o strah, sežem v žep, ni je bilo nikjer mošnjice;
107     2|          hotel skusiti. Meni tudi ni nič treba," pravi fant nadalje. "
108     2|           bil obogatel!" Janez pa ni rekel drugega kakor to: "
109     2|      Mojster pek reče: "Imamo ga, ni ga ravno doma, pa kmalu
110     2|         pa toliko ponižen. Nikoli ni šel v hudo, nevarno tovarišijo,
111     2|        mater zvedel, pa nikoli mu ni mogla nobena živa duša povedati,
112     2|           križem sveta iti, pa si ni upal gospodarju v misel
113     2|         meč skozi srce, vendar si ni upal nič reči. Skoraj je
114     2|        ima tolike želje. Gospodar ni hotel po tem več braniti,
115     2|       izginil izpred oči; drugega ni videl okoli in okoli sebe
116     2|           in se rotili, ker vihar ni hotel ponehati. Takrat še
117     2|         hotel ponehati. Takrat še ni bilo velike nevarnosti;
118     2|          je ves tresel; še nikoli ni tako zvesto molil ko takrat.
119     2|           je stemnilo. Drugega se ni videlo ko blisk, ki je strašno
120     2|           okoli barke; drugega se ni slišalo kakor grozno bučanje
121     2|           smrti. Dejali so: "Zdaj ni več pomoči. Vrvi in platna
122     2|  potegnejo hitro za vrvi, kar jih ni bilo potrganih. Ob dveh
123     2|           so izgubili. ~Svetin še ni nikoli videl, veliko manj
124     2|          takega straha; nikoli še ni bil v taki nevarnosti, pa
125     2|          ko je hudo vreme minilo, ni videl ne občutil tolikega
126     2|        velikih kupčijah zapleten, ni hotel Svetina precej v trgovino
127     2|     kateri si že zavoljo starosti ni mogel z računi veliko glave
128     2|      mladeničem goljufal, zato mu ni veliko zaupal. Rekel je: "
129     2|        bister in priden, potem mi ni treba boljšega služabnika
130     2|       druge drage reči, pa Svetin ni nikdar najmanjše stvarce
131     2|         gospodarja. Svetin pa, ki ni vedel, da je to nalašč le
132     2|       hočeš zmotiti in zapeljati? Ni zadosti, da si sam hudoben,
133     2|           nazaj dal in rekel: "To ni moje! In kar mojega ni,
134     2|         To ni moje! In kar mojega ni, nočem!" Vendar gospoda
135     2|          Vendar gospoda že nikjer ni bilo. ~Svetin vzame mošnjo
136     2|            vendar vselej tako, da ni čutil. Če naredimo sedaj
137     2|       zvesto opravil. Toda Svetin ni bil samo v službi zvest
138     2|          da so ga vsi radi imeli. Ni bil prevzeten zavoljo tega,
139     2|     gospodarju v časti, nikoli se ni čez druge poviševal, ampak
140     2|            pa še bolj ko prej, in ni zahajal k norčijam ali igram
141     2| razveselil." Svetin vendar nikoli ni hotel iti, ampak jim je
142     2|         iti, ampak jim je rekel: "Ni mi potreba, razveselim se
143     2|           Na tem svetu vendar res ni prave sreče, ni ga veselja
144     2|        vendar res ni prave sreče, ni ga veselja na svetu brez
145     2|       zlepa od hiše spravil, toda ni bilo mogoče. Ko pa je Teodor
146     2| pritepencu; to je hudoben človek, ni tako ponižen, kakor se kaže,
147     2|      bližnjemu sreče ne privošči, ni vreden, da bi bil srečen.
148     2|           hudo sovraštvo. Kar več ni mogel Svetinu lepe besede
149     2|    spravil; in ker pri gospodarju ni nič opravil, gre nekega
150     2|          je Ludvik gospe govoril, ni nič vedela. Vsi trije, oče,
151     2|        vidim moliti; kjer molitve ni, ni sreče in ne bo blagoslova
152     2|          moliti; kjer molitve ni, ni sreče in ne bo blagoslova
153     2|     dolžite, mi še nikoli v misli ni prišlo. Kako bi se tudi
154     2|      slišali, lahko pričujejo, da ni bilo nič napačnega. Zdaj
155     2|       Kjer je sovraštvo, tam tudi ni sreče." ~Ludvik spozna zdaj
156     2|        miznico; škatlice s cekini ni bilo. Išče in išče, ni je
157     2|     cekini ni bilo. Išče in išče, ni je najti. Vpraša Ludvika,
158     2|       jezi in pravi: "Le nobenega ni bilo sinoči pri meni. Preden
159     2|    miznico dal in zaklenil, potem ni bilo nikogar k meni; cekinov
160     2|          k meni; cekinov vendarle ni, v zemljo se niso vdrli,
161     2|             Vse molči, kar besede ni slišati. Teodor reče dalje: "
162     2|   spraševanju in sklepanju Svetin ni drugega odgovoril kakor
163     2|           v ječi ostro držali, pa ni bil tak kakor drugi jetniki,
164     2|            ves prepaden od strahu ni vedel, kam bi oči obrnil.
165     2|           svetu res nikoli nikjer ni pravega, resničnega veselja." ~
166     2|     usedejo k mizi, le Ludvika še ni bilo. Teodor ukaže hišni
167     2|          vsi dobro slišali, a nič ni vedel, da ga kdo sliši.
168     2|           ali je resnica. Drugega ni vedel reči, kakor hitel
169     2|        besedo z njim govoriti, pa ni bilo dovoljeno. Poglavar
170     2|           je v sanjah govoril, ko ni vedel kaj; pozneje pa je
171     2|         Vest me grize noč in dan, ni mi več živeti. Jaz sem kriv
172     2|          bi ga s poti spravil, pa ni bilo mogoče. Ker mu z jezikom
173     2|        ključem, za katerega nihče ni vedel. Tudi miznico sem
174     2|           lepo vse pozaprl, nihče ni mogel nič poznati, kako
175     2|         hoče vzeti cekine, pa jih ni bilo. Tako sem svojemu bližnjemu
176     2|          in trpljenja nakopal. Pa ni več moj sovražnik, moj prijatelj
177     2|       dati. Poroke pa Teodor prej ni dovolil, kakor da obletnica
178     3|    Francozov in naših. Svetinu se ni nič žalega zgodilo, ampak
179     3|          z ljudmi, katerih nikoli ni poznal, in za take, ki mu
180     3|          da se brez njega nikamor ni ganil. Kamorkoli je šel
181     3|   postavili svoje straže. Drugega ni vzel s seboj kakor svojega
182     3|        meč in se hoče braniti, pa ni mogoče. Nato zasuče konja
183     3|           pade z generalom, oditi ni več mogoče. ~Svetin, ki
184     3|     ostaneva, saj vidite, da zdaj ni več mogoče si pomagati.
185     3|     služabnik in zraven še tujec, ni bil zvezan, le samo zaprt
186     3|         sovražnik Španjolov in se ni radovoljno vdal našim vojakom,
187     3| pregovarjal, naj se poda. On, ker ni francoski rojak, ampak Ilirijan,
188     3|          Ilirijan, tudi zato, ker ni nič orožja imel, ni k smrti
189     3|           ker ni nič orožja imel, ni k smrti obsojen, ampak pri
190     3|           bridkostih tolažiti. To ni bilo po pravici, da so ujetega
191     3|         bilo, bilo je v adventu. ~Ni bilo še polnoči, ko pride
192     3|    svetilko; tega nobeden vojakov ni opazil, ker so bili vinjeni. "
193     3|         zaprla in nobeden vojakov ni nič slišal, vsi so spali. ~
194     3|         na rami nesla, jima nihče ni nič storil. Vsi so mislili,
195     3|           Svetin generalu: "Tukaj ni nobenega španjolskega vojaka
196     3|           vojaka blizu, voda tudi ni ravno globoka, zdaj morava
197     3|        vodo prišla." ~Četudi voda ni bila zelo globoka, vendar
198     3|        znal dobro plavati; samega ni nič skrbelo, da bi ne preplaval.
199     3|           rejen je bil, si v vodi ni mogel veliko pomagati; zato
200     3|          bila oba v veliki skrbi. Ni bilo časa veliko pomišljevati,
201     3|        veliko stori, vendar dolgo ni mogel, jel je pešati in
202     3|    general je ves omagal, nič več ni mogel naprej, že se je začel
203     3|           še za roko vlekel in ga ni pustil utoniti. General
204     3|     grabil in pomoči iskal, pa ga ni bilo, da bi mu jo dal. ~
205     3|         je general utopil. Svetin ni bil tri korake od njega,
206     3|       Usta sem vkup tiščal, da me ni voda zalila, z rokami sem
207     3|          breg je bil tam. ~Nikdar ni general tako srčno in s
208     3|       užival, kar je zaslužil, pa ni revež vedel, kaj ga čaka. ~
209     3|            kaj ga čaka. ~Po suhem ni bilo varno pošiljati generalovega
210     3|         je bil vendarle žalosten, ni se mu ljubilo ne piti ne
211     3|      vendarle ves zamišljen in se ni za nobeno stvar brigal,
212     3|           ustavili in, ker se jim ni nihče zoperstavil, so vse
213     3|  upošteval, mu bolj zaupal, da mu ni bilo treba vedno vklenjenemu
214     3|       Hiša Svetinovega gospodarja ni bila daleč od morja, kamor
215     3|           jutra prišel k morju, a ni se upal pokazati živemu
216     3|           je bil pa sam prišel in ni bil plačan, zato ni bil
217     3|     prišel in ni bil plačan, zato ni bil kakor drugi vklenjen.
218     3|           veselje, ker že več let ni bil pri maši. Kolikokrat
219     3|         ti semkaj prišel?" Svetin ni imel časa pripovedavati,
220     3|         začne jokati. Nič drugega ni mogel govoriti z generalom
221     3|     zamišljen in ga vsa gostarija ni razveselila, ker je bil
222     3|     vprašal, odkod je doma, pa se ni upal zavoljo gospodov, ki
223     3|        ravno ženin njegov sin, pa ni vedel, kako bi se bil dal