Del

  1  Uvod|            Najbolj všeč pa mi je, ko vidim, da nikoli s hudobnimi
  2  Uvod|       večerno molitevco opravila, ko bi bila še tako trudna.
  3     1|            ravno nedelja je bila, ko prideta France in Neža popoldne
  4     1|            kdo mi bo kaj pomagal, ko so nama bili ljudje tako
  5     1|       moli zame, da srečno, potem ko sovražnika premagamo, spet
  6     1|       DVOJČKA V SLUŽBO~Tisto noč, ko je France Svetin šel na
  7     1|       lepo moliti učila. Sčasoma, ko sta postajala večja, ju
  8     1|       neko nedeljo zvečer pozimi, ko je mati fantoma ravno o
  9     1|         jih mogla midva spoznati, ko bi nazaj prišli, pa bi vas
 10     1|       žalosti tako zelo oslabeli, ko bi nama vi utegnili umreti?" ~
 11     1|          komaj po dve leti stara, ko nas je moral oče zapustiti.
 12     1|        imel oče. Vesela sta bila, ko sta čez tri dni videla na
 13     1|         graščinico na Štajerskem. Ko se je gospa Kordula na svojo
 14     1|         je bil komaj 17 let star, ko je šel sam radovoljno v
 15     1|          že na kočijo sesti smel. Ko je bilo vse narejeno, preden
 16     1|           pelje počasi do pošte. ~Ko se gospoda odpelja, so pastirji,
 17     1|         na vse to drugega ne reče ko te besede: "Če sem kaj zaslužil,
 18     1|         zakaj ni hotel nič vzeti, ko sem mu tolarje ponujal in
 19     1|            to mu bo večje veselje ko vsi denarji. Velika čast
 20     1|        pošte ga čakata, da pride. Ko pride Pavle, ga v kočijo
 21     1|          šel ljudi klicat, takrat ko sem jih najbolj potreboval;
 22     1|         toliko tolarjev," posebno ko je videl, da so drugi pastirji,
 23     1|          je že bilo pripravljeno, ko se pripeljeta baron in poštni
 24     1|          od mene nič hotel vzeti, ko sem ti lepe denarje ponujal?" ~
 25     1|    večkrat rekli, posebno takrat, ko sem se od njih ločil, da
 26     1|        nama ni Bog otrok dal, kaj ko bi ga za svojega vzela?
 27     1|        Ves vesel prižvižga domov. Ko pride v hišo, mu reče gospodar: "
 28     1|   neumnega naredil, kakor včeraj, ko nisi hotel tolarjev vzeti;
 29     1|          te včeraj zmerjal za to, ko nisi hotel ponujenih tolarjev
 30     1|     gospodarja tudi tako storiti. Ko bliže prideta, se Pavle
 31     1|            on grozno malo je; več ko polovico si vselej prihrani,
 32     1|         Drugi dan ga baron hitro, ko so odkosili, pokliče in
 33     1|        sobico pod streho pokazat. Ko noter stopi, vidi na goli
 34     1|     Užalilo se je dobremu baronu, ko je videl mladeniča tako
 35     1|         jedi pošiljal, in je šel. Ko je baron domov prišel, je
 36     1|        Ves žalosten je bil Pavle, ko je prišel domov iz šole.
 37     1|           šole. Baron ga pokliče, ko Pavle bukve iz rok dene.
 38     1|        tudi na glas molil. Medtem ko Avguštin, ves v pobožnost
 39     1|           in izvedela, kdo da je. Ko cerkev ogledata gresta ven
 40     1|         čakata molilca mladeniča. Ko pride, mu rečeta: "Tujca
 41     1|          svojo dobljeno graščino. Ko sta se ločila Pavle in Avguštin,
 42     1|         dober, dokler kaj pomaga; ko ga pa ne potrebujemo, nam
 43     1|             H koncu drugega leta, ko je Pavle ravno osmo šolo
 44     1|     zvesto vsakega greha varoval. Ko je odmolil, je vzel bukvice
 45     1|      SVOJEGA PRIJATELJA AVGUŠTINA~Ko se je Pavle na pot spustil
 46     1|     naučil, si bom sam prislužil, ko bom otroke učil." ~Pavle
 47     1|          blizu Dunaja. Več ni bil ko še sedem ur od njega, pa
 48     1|           Gospod se ni več menil. Ko pride domov, skoči z voza,
 49     1|         on prišel svetit gospodu. Ko ji je vse povedal, jo je
 50     1|        hišo, kjer je šolar čakal. Ko noter stopi, mu reče Pavle: "
 51     1|  prijatelj te je prišel obiskat." Ko Avguštin te besede zasliši,
 52     1|           dan sem nate mislil, in ko bi bil slišal, da kaj potrebuješ,
 53     1|           prijazno sprejela in mu ko svojemu bratu stregla. Pri
 54     1|          zgrda od hiše odgnal; in ko bi Bog ne bil tako naklonil
 55     1|           ne bil tako naklonil in ko bi dobri ljudje ne bili
 56     1|          smrti bi me bilo bolelo, ko bi bil zvedel, da je bil
 57     1|       njegovi otroci tudi z njim. Ko odide, se Pavle obrne proti
 58     1|          jaz ne mogel vesel biti, ko bi zavoljo mene kdo nesrečen
 59     1|         srce, škoda bi bilo zate, ko bi ti v kako nevarno službo
 60     1|          bil za mašnika posvečen. Ko je Pavle vse šole skončal,
 61     1|          ponižen in pohleven. Več ko je mogel dobrega storiti,
 62     1|           za dvornega svetovalca, ko je najmanj na to mislil.
 63     1|        hudo, zdaj pa obema dobro. Ko se graščak Avguštin spet
 64     1|         zdavnaj bi jaz bil pobit, ko bi on ne bil neusmiljenih
 65     1|          ukaže predse pripeljati. Ko prideva, nama reče: "Zahvalita
 66     1|    tovariš pri škofu, z vsem bolj ko doma preskrbljena. Tudi
 67     1|           sta šla v cerkev, potem ko je bolnik že vstajal, sta
 68     1|       poplačal taka dela milosti. Ko se je bolnik že dobro trdnega
 69     1|        dobrega storila še takrat, ko je večkrat prišla suknarijo
 70     1|           veliko srečo uživala." ~Ko Karel to zasliši, da je
 71     1|        nova oblačila narediti, in ko namenjeni dan pride, se
 72     1|         koliko čudno je Bog enega ko drugega z velikimi nadlogami
 73     1|      odkaže posebno lepo sobico. ~Ko je škof Pavle sam s tovarišema
 74     1|        Binkoštno nedeljo zjutraj, ko je jelo po vseh cerkvah
 75     1|        molijo, dokler je zvonilo. Ko odmolijo, jima reče škof
 76     1|         danes tako na smeh držiš, ko te še nisem videl ne enkrat
 77     1|           Karel, "kako bi ne bil, ko imam takega žlahtnega dobrotnika,
 78     1|        potem dolgo v cerkvi moli. Ko odmoli, gre domov še druge
 79     1|        gospa Kordula rada videla, ko bi jo mi trije prišli obiskat?" "
 80     1| služabnica jim pokaže stanovanje. Ko v hišo pridejo, se po navadi
 81     1|     katero ste mi dali tisti dan, ko sem se od vas ločil. Vedno
 82     1|      spozna in omedli od veselja. Ko spet k sebi pride in se
 83     1|         srce polno hvaležnosti." ~Ko se srce, od veselja in čutenja
 84     1|         Lahov in Nemcev potonilo, ko so nas Rusi podili, se je
 85     1|          in pred smrtjo obvaruje. Ko na suho prideva, sem se
 86     1|     Francoz, "zadosti sem plačan, ko vidim vas in vašega sina
 87     1|          maše zapeli hvalo pesem. Ko so prišli domov, so zajtrkovali
 88     1|       zgodilo, da enega najdeš." ~Ko škof Pavel to sliši, se
 89     1|  prehajala; drugega ni mogel reči ko te besede: "Zdaj vsaj vem,
 90     1|         sta imela?" Neža: "Ne več ko dva fanta in pa dvojčka
 91     1|          zarezano "Neža Trpinc". ~Ko Neža to zagleda, spozna,
 92     1|          dasiravno se je branila. Ko je prišla k mizi, so se
 93     1|        tako zvest tovariš Karlov. Ko ga Kordula od sebe pusti,
 94     1|          in gre. Karel ga spremi. Ko se ločita, se objameta in
 95     1|           bili v nesreči in sreči ko prava brata. ~Škof Pavel
 96     2|  pripravim, da mi bo hvalo vedel. Ko v Trst privozi, pride kmalu
 97     2|             Kdo bi bil bolj vesel ko Janez pri teh besedah. Vesel
 98     2|           oči peljejo, ni drugega ko voda. Kaj je neki onstran
 99     2|         so tudi tam ljudje kali? ~Ko Janez tako morje premišljuje
100     2|         odpre, pa kako se začudi, ko najde notri dvanajst bankovcev
101     2|           to izgubil! Želim, prej ko je mogoče, najti tistega,
102     2|        dušo, Bog ve, kaj bi bilo, ko bi ti meni ne bil tako v
103     2|      premoženje v rdeči mošnjici. Ko pridem do kupčije, o strah,
104     2|       iščem, pa je ne najdem. Več ko desetkrat sem že danes to
105     2|     kamenci, da je veliko vreden. Ko bi kdo meni vse to nazaj
106     2|            Ne vzamem pa nič, nič, ko bi me ne vem kako silili." ~
107     2|          nič nočeš od mene vzeti, ko si mi toliko dobrega storil?"
108     2|      ljudeh sem, radi me imajo." ~Ko gospod vidi, da fant nič
109     2|           Svetinovega gospodarja. Ko sta kupca že svojo kupčijo
110     2|           čez morje na Francosko, ko bi te gospodar pustil in
111     2|         kako se je Svetin vedel. ~Ko je Francoz to slišal, je
112     2|         in Bog te ne bo zapustil. Ko bi se ti utegnilo hudo goditi
113     2|            kolikor bi potreboval. Ko bi utegnil ob službo priti
114     2|           je bil tudi njegov oče, ko se je moral od doma ločiti.
115     2|           mu bo za naprej godilo. Ko spet oči povzdigne in še
116     2|           let je bil Svetin star, ko je šel iz Trsta na Francosko. ~
117     2|      vihar je gnal valove, visoke ko hribje: barka se je gugala
118     2|        hribje: barka se je gugala ko zibel. Brodniki so kleli
119     2|           bilo velike nevarnosti; ko pa se je barka popolnoma
120     2|       nikoli ni tako zvesto molil ko takrat. Še njegov gospodar
121     2|    stemnilo. Drugega se ni videlo ko blisk, ki je strašno švigal
122     2|          Ravno o polnoči je bilo, ko je vihar začel pojemati;
123     2|        nevarnosti, pa tudi potem, ko je hudo vreme minilo, ni
124     2|        kamor je njegov namen iti. Ko pride Svetin z barke in
125     2|        svojim gospodarjem v hišo. Ko prej priljuden fant je z
126     2|         kar jih je bilo pri hiši. Ko ga je gospodar peljal svoji
127     2|            Kmalu ga je rajši imel ko vse druge svoje služabnike.
128     2|          velike reči zaupal, bolj ko marsikateremu drugemu Svetinovemu
129     2|   gospodar Teodor rekel izdelati, ko je šel z doma v bližnje
130     2|        gospod, katerega ne pozna. Ko pride gospodar Teodor domov,
131     2|           star je, otrok nima več ko eno samo hčer. Jaz pa imam
132     2|          bi bil račune le pričel. Ko pride domov, ga gospodar
133     2|          tako varoval, pa še bolj ko prej, in ni zahajal k norčijam
134     2|          bil v žlici vode utopil, ko bi bilo mogoče; vendar se
135     2|     spravil, toda ni bilo mogoče. Ko pa je Teodor Svetina za
136     2|           živela, naj vzame tega, ko hoče. Glej, Ludvik, če bi
137     2|         bilo pa za premoženje več ko za Kristino. Vse si je prizadeval,
138     2|           bilo to pač meni težko, ko bi ljudje o naši hiši kaj
139     2|            da je dobro ime boljše ko denar. Ti si slišala le
140     2|      Prvič zato ne, ker je tujec. Ko bi bil Svetin domač rojak,
141     2|           ne mislim tukaj ostati, ko bi tudi tako priliko imel;
142     2|          kako naj ravnajo, medtem ko njega ne bo doma; posebno
143     2|       čakali napreženi pred hišo. Ko vse opravi, reče: "Zdaj
144     2|      prejel." Pa kako se zavzame, ko odpre miznico; škatlice
145     2|          pa jim pravijo žandarmi. Ko vojaki pridejo, reče Teodor
146     2|          vojaki so zvesto iskali. Ko pridejo do Svetinove skrinje,
147     2|         in odpeljali v ječo. ~Več ko pol leta je Svetin zdihoval
148     2|         roka, potem šele glava." ~Ko je Svetin to obsodbo slišal,
149     2|      prestal, ki si bil bolj čist ko sonce; tebi k časti hočem
150     2|          skrbno varoval. In zdaj, ko sem že blizu smrtnih vrat,
151     2|        iti. Velik greh bi storil, ko bi lagal in rekel, da sem
152     2|         verjame, da sem nedolžen. Ko bom že mrtev, naj povprašujejo,
153     2|           puste Ludvika pri miru. Ko prideta spet k mizi, reče
154     2|           izmed sodnikov, gre, in ko bi trenil, kmalu nazaj pride
155     2|         Teodorova hči, je precej, ko so Bodina odpeljali, tekla
156     2|         bo od daleč mogla videti. Ko ga ugleda, mu reče od daleč: "
157     2|   nedolžnost se bo pokazala prej, ko umrješ." In potem je stekla
158     2|           da je v sanjah govoril, ko ni vedel kaj; pozneje pa
159     2|      svojim bratom sem naredil." ~Ko so sodniki Bodina vprašali,
160     2|   gospodarjeve sobe. Tisti večer, ko se je naš gospodar Teodor
161     2|    sovražniku nagodim. O polnoči, ko je vse trdo spalo, sem tiho
162     2|           bo Svetin šel v cerkev. Ko odide, grem v njegovo sobo,
163     2|        nam še kaj naročil. Medtem ko gre z doma, hoče vzeti cekine,
164     2|        kazen bo Bodinu prisojena. Ko so bili vsi sodniki zbrani,
165     2|           živi nedolžni Svetin!" ~Ko se je sodba nad Bodinom
166     2|         je rjul kakor divja zver, ko so mu roke drugo za drugo
167     3|      France Svetin, ki je takrat, ko je moral iti z brambovci
168     3|      žaloval in le na dom mislil. Ko je pa videl, da si ne bo
169     3|          obvaroval. ~Kmalu potem, ko so brambovci na Laško prišli,
170     3|          ljudi, pa kaj ti pomaga, ko domov prideš, boš moral
171     3|          GENERALA~Še tisti mesec, ko so Svetina vzeli v vojake,
172     3|           ne bi ubili. ~Prvi dan, ko so se Francozi udarili s
173     3|          obhajali veliko veselje, ko so imeli zdaj v oblasti
174     3|          mine, ostati v sužnosti. Ko vojska mine, bo spet v svojo
175     3|           grozno pa se prestraši, ko pride drugi dan povelje,
176     3|         je z generalom zgodilo." ~Ko je bila ta obsodba oznanjena
177     3|         stoje španjolske straže. ~Ko zvečer spovednik odide od
178     3|         Hrani ta prstan dobro, in ko prideš na Francosko, pokaži
179     3|       Španjoli niso našli takrat, ko so nama vse pobrali. Ko
180     3|           ko so nama vse pobrali. Ko se stori večer, dajte ga
181     3|          iti nazaj v svojo ječo. ~Ko se je storila tema, pridejo
182     3|     adventu. ~Ni bilo še polnoči, ko pride Svetin pod okno in
183     3|         vzel Svetinov nožiček, in ko bi mignil, je porezal vse
184     3|        porezal vse vrvi in vrvce. Ko je bil prost, zleze hitro
185     3|          In res je bilo tako. Več ko tri trume Španjolov sta
186     3|         plitva, sta lahko bredla; ko sta prišla pa na globokejšo
187     3|          bil tri korake od njega, ko se general pokaže iz vode
188     3|         sta stala in počivala več ko pol ure. Medtem je general
189     3|    Svetinu tako govoril: "Takrat, ko si me spustil in sem se
190     3|     ustopil in spet začel dihati, ko sem imel glavo zunaj vode."
191     3|         izkazuje usmiljeni Bog." ~Ko sta na skali zadosti počivala,
192     3|         generala za sabo po vodi. Ko se je general spet začel
193     3|          bredeta počasi do kraja. Ko pribredeta do kraja, je
194     3|   gorečnostjo molil kakor takrat, ko je srečno iz vode prišel
195     3|       blago, da se nič ne pogubi. Ko prideš, ti bom dobrote,
196     3|         je moral Svetin malo manj ko dve leti trpeti. Več njegovih
197     3|         je Svetin večkrat oziral, ko bi mogel kdaj zagledati
198     3|          je bilo njegovo veselje! Ko v barko pride, se ustraši,
199     3|         Vprašal je Svetina, potem ko ga je kupil, ali zna kaj
200     3|         sem vas otel na Španskem, ko sem vas čez vodo spravil,
201     3|           mogoče, pomagajte mi!" ~Ko pride general M. s Svetinovim
202     3|         generalu, sam gre stran. ~Ko je bil zdaj Svetin sam z
203     3|       bili okoli njega. ~Pozneje, ko so bili svatje že vinjeni
204     3|      poznal, na vojsko so morali, ko sem bil dve leti star. Mater
205     3|           vprašat, kaj to pomeni. Ko so zvedeli, da je nekdanji
206     3|        vojskah in daleč po svetu. Ko so vsi drug drugemu pripovedovali