Del

  1  Uvod|           dne reče: "France, všeč mi je, da si tako priden; vidim,
  2  Uvod|          pomagaš. Najbolj všeč pa mi je, ko vidim, da nikoli
  3     1|            dobra moja Neža, povej mi, kako je to, da nisi nikoli
  4     1|        Kaj ti je vendar? Le povej mi, vse rad storim, karkoli
  5     1| prihodnost premišljujem in zdi se mi, da naju bodo velike nesreče
  6     1|         Oh, jaz uboga sirota, kdo mi bo kaj pomagal, ko so nama
  7     1|     služiti. Da moram biti vojak, mi ukazuje cesarsko povelje;
  8     1|         jaz sama bila, ne bilo bi mi tako težko, ali kam se čem
  9     1|        sva v zakonu živela, dobro mi je bilo, tako da mi bolje
 10     1|         dobro mi je bilo, tako da mi bolje ni moglo biti. Huda
 11     1|          v naše kraje pridrli, so mi veliko blaga pobrali in
 12     1|           veliko blaga pobrali in mi graščino požgali; komaj
 13     1|       privezano nosil. Kolikokrat mi je pisal, je vselej povedal,
 14     1|           božji, kateri pravi, da mi bo Bog že tukaj srečo dal,
 15     1|         Baron reče: "Fante, povej mi, kje je kaka hiša, da bi
 16     1|         bi jaz ljudi dobil, ki bi mi pomagali privleči kočijo
 17     1|           še koga drugega. Vendar mi dovolite, preden grem ljudi
 18     1|        prav lepo zahvalim, ker so mi pomagali." In baron da vsakemu
 19     1|     besede: "Če sem kaj zaslužil, mi bo že Bog plačal; če nisem
 20     1|          Med vsemi," reče baron, "mi najbolj ugaja pastir Pavle,
 21     1|        bom rekel napraviti, oštir mi bo svojo kočijo posodil
 22     1|        pojdem in oštir z mano, da mi hišo pokaže, kjer fant služi,
 23     1|           toliko čast. "Boljše se mi zdi," je rekel, "se v kočiji
 24     1|      vpraša baron Pavleta: "Povej mi najprvo, zakaj nisi od mene
 25     1|          Mati so me lepo učili in mi večkrat rekli, posebno takrat,
 26     1|         Prav dober in prijazen se mi zdi ta fant; nama ni Bog
 27     1|         je to," reče baron, "všeč mi je; hiti tedaj domov, prosi
 28     1|       prišel hitro vas prosit, da mi dovolite vzeti, kar mi ta
 29     1|         da mi dovolite vzeti, kar mi ta dobra gospoda ponuja." "
 30     1|         rad ubogal in storil, kar mi boste ukazali. Dobrote ne
 31     1|         ti še prinesel, smiliš se mi; ne vem, ali ti bom mogel
 32     1|          več kaj prinesti; zdi se mi, da so me jeli paziti in
 33     1|     obiskat in ti pomagat. Vendar mi povej najprvo, kako se ti
 34     1|        bil slab: "Avguštin Zorman mi je ime; moji starši so bili
 35     1|     dedovati po starših. Pomagati mi nobeden noče. Dokler sem
 36     1|       postelje, nikogar ni, da bi mi kaj pomagal. O, Bogu se
 37     1|        Pavla Svetina po imenu, on mi je vsak dan prinesel jesti,
 38     1|         kar je sam pristradal, in mi je večkrat prestlal. Ravno
 39     1|     večkrat prestlal. Ravno danes mi je pa povedal, da mi ne
 40     1|        danes mi je pa povedal, da mi ne bo mogel več prinesti.
 41     1|           sam Bog vas je prinesel mi pomagat; prosim vas, da
 42     1|           pomagat; prosim vas, da mi nekoliko jedi pošljete če
 43     1|           bo obilno poplačal, kar mi boste storili. Če vam drugega
 44     1|          skrivaj od hiše nosiš in mi škodo delaš? Vse vem zdaj,
 45     1|         moj dobrotnik! Prosim, da mi dovolite odgovoriti." Baron
 46     1|           in krivico delati, tega mi vest ne dopusti. Vas za
 47     1|          se že za te dobrote, kar mi jih storite, ne bom mogel
 48     1|     zadosti zahvaliti. Tovariš se mi je zelo smilil; mislil sem:
 49     1|         toliko dobrega storili in mi toliko pomagali, sem tudi
 50     1|         tvoja sveta volja, ohrani mi zdravje in daj mi priložnost
 51     1|          ohrani mi zdravje in daj mi priložnost toliko prislužiti,
 52     1|            Zelo sem bil bolan, pa mi je Bog spet zdravje dal,
 53     1|           Kmalu ga bomo našli, če mi le hočeta povedati, kako
 54     1|         jaz. Prosim vaju, povejta mi, kaj mi imata oznaniti."
 55     1|      Prosim vaju, povejta mi, kaj mi imata oznaniti." Gospoda
 56     1|           dela žalostnega, ker se mi zdaj preveč dobro godi.
 57     1|          rekel sam pri sebi. "Bog mi je vzel dobrotnike, spet
 58     1|           ga nimam človeka, da bi mi pomagal v večje šole stopiti
 59     1|   Morebiti najdem dobre ljudi, da mi službo in potrebni živež
 60     1|      najdem kakega dobrotnika, da mi pomaga še višje šole izdelati?
 61     1|        učitelja za otroke. Ali pa mi zna kam drugam svetovati. ~
 62     1|         Pavle pravi: "Vsaj toliko mi dovolite, da tukaj prenočim.
 63     1|     poplačaj usmiljeni ženski, ki mi je pomagala z dobrim srcem!
 64     1|    opravljal, je rekel: "Kuharica mi je k vam svetovala." Zvečer
 65     1|       vpraša gospodarja: "Povejte mi, prijatelj, kako se vašemu
 66     1|          imel povedati, pa zdi se mi, da se ravno pelje." Komaj
 67     1|        prav." Kajžar pravi: "Zelo mi ustrežete, pojdite srečno,
 68     1|          od tebe tako postreči da mi še ponoči svetiš, in nisem
 69     1|        vedel, kdo da si. Zakaj se mi nisi razodel? O prijatelj,
 70     1|   Slednjič pravi Avguštin: "Povej mi vendar, ljubi moj Pavle,
 71     1|         živ. Nisem pozabil, da si mi življenje otel. Pri meni
 72     1|        dobrotnik je to, življenje mi je ohranil. Kdor ni usmiljen,
 73     1|        besedo primem. Obljubil si mi dati, kar prosim; ne zavrzi
 74     1|        dobrotljivi Bog, razsvetli mi um in pamet, da izvolim
 75     1|         oltarjem Matere božje? To mi je bilo zelo všeč." "Bil
 76     1|           cerkvi med molitvijo so mi naenkrat prišle v srce velike
 77     1|       učenosti. Vas pa prosim, da mi pomagate in me učite, kako
 78     1|         more nič govoriti; zdi se mi, da je Francoz. Tudi ne
 79     1|      blizu mesta Tulona doma. Ime mi je Bazil Hudon. Zapustil
 80     1|         odpeljana. Veliko dobrega mi je storil moj prijatelj
 81     1|          ustih si je pritrgal, da mi je v hudi lakoti dal košček
 82     1|          tvoja skrb za prijatelja mi je zelo všeč in vsem ljudem
 83     1|       tujec, naš bližnji je. Zelo mi je všeč ta Francoz, ker
 84     1|       molitvi zbrani. Molimo tudi mi, da bomo vredni prejeti
 85     1|      nimata. Vendar, Karel, povej mi še prej, kako je to, da
 86     1|           razveselile. Sanjalo se mi je, da so me moja mati obiskat
 87     1| Milostljivi gospod škof, dovolite mi, da grem obiskat tako dobro
 88     1|    razveselit. Pa, oštir, povejte mi," pravi škof, "ali bi pa
 89     1|     Kordula rada videla, ko bi jo mi trije prišli obiskat?" "
 90     1|      jokam, le žalujem, dasiravno mi je dobro; gospa me ima ne
 91     1|           kakor prijateljico, vse mi zaupa, vse me vpraša, zato
 92     1|         in je rekla: "Velika čast mi je, da se tako daleč ponižate,
 93     1|       Škof Pavel odgovori: "Pavle mi je ime; pišem se Svetin,
 94     1|      veste o mojem Karlu? Povejte mi, kje je zmrznil, kje je
 95     1|           ravno tisto, katero ste mi dali tisti dan, ko sem se
 96     1|           moje zdihovanje, dal si mi sina, ki sem ga že zdavnaj
 97     1|           od naju." Dobri tovariš mi reče: "V Boga zaupajva,
 98     1|  prijatelj me ni zapustil, vselej mi je rad pomagal in jaz njemu.
 99     1|           sem že tako oslabel, da mi več ni bilo mogoče naprej.
100     1|        dobrih ljudi prosil, da so mi pomagali. Brez njega bi
101     1|            Žlahtna gospa, povejte mi, odkod je vaša služabnica
102     1|      kličete. Prav, prav znana se mi zdi; že sem jo večkrat ogledoval
103     1|           Zdaj vsaj vem, zakaj se mi je ta ženska tako znana
104     1|       pokličete Nežo k mizi in da mi dovolite ji kako veselje
105     1|     povabljenim, rekoč: "Ne boste mi zamerili, da se tukaj očitno
106     1|        Neži: "Ljuba moja, povejte mi, kako je bilo vašemu možu
107     1|           in zdravo našli, pišite mi, da bom deležna vašega veselja." ~
108     1|         za tolike dobrote, ki ste mi jih storili. Molila bom
109     2|     morebiti ga kam pripravim, da mi bo hvalo vedel. Ko v Trst
110     2|        fanta, ki je na vozu? Zelo mi je všeč." Pek je mislil,
111     2|    žalosten?" Fant odgovori: "Nič mi ne manjka, dobro mi je,
112     2|           Nič mi ne manjka, dobro mi je, le tega nimam, kar najbolj
113     2|          reče: "Fantič, prav všeč mi je to. Ne bodi žalosten
114     2|          sem ubogati mater, ki so mi večkrat prepovedali v tovarišijo
115     2|           tovarišijo hoditi in so mi dejali: Fant, obdrži v glavi
116     2|          ne morem nič skriti. Kaj mi pomaga krivično blago ali
117     2|           materinega nauka, ki so mi ga večkrat rekli: "Fant,
118     2|         Oh, kaj me vprašuješ, ker mi ne moreš pomagati." Janez
119     2|          Prav govoriš. Res je, da mi Bog lahko pomaga, toda prevelika
120     2|          ne bom se utopil, naj se mi godi, kakor hoče. Žlahtno
121     2|          o ljubeznivi fant! Povej mi, čigav si, hvalo ti bom
122     2|           ki jo je našel. Povejte mi, koliko je bilo notri!"
123     2|            da ti dam zdaj, ker si mi toliko dobrega storil? Le
124     2|           ga vpraša: "Fant, povej mi, zakaj vendar nič nočeš
125     2|        nočeš od mene vzeti, ko si mi toliko dobrega storil?"
126     2|         vas malo na Boga spomnil, mi bo že Bog poplačal, vašega
127     2|        Jesti in piti imam, obleko mi napravijo, pri dobrih ljudeh
128     2|          in pravi: "Fant, vsaj to mi povej, kako ti je ime in
129     2|           si." Fant pravi: "Janez mi je ime, pišem se Svetin,
130     2|    gospodu, kateri je izgubil, on mi ga je dal. Silil me je več
131     2|   zaslužim, pa tudi ne vzamem. Če mi je Bog kaj namenil, mi bo
132     2|         Če mi je Bog kaj namenil, mi bo že dal." ~Precej drugo
133     2|  njegovega dovoljenja ne grem, on mi je že veliko dobrega storil." ~
134     2|    Svetinovemu gospodarju: "Skusi mi dobiti bistrega človeka,
135     2|          pustiti, ne le zato, ker mi je tako potreben, ampak
136     2|         ne bom pozabil, koliko si mi dobrega storil. Ker pa le
137     2|     pomanjkanja trpeti, le vedeti mi daj in, kjerkoli boš, dal
138     2|          Gospod, zahvalim, da ste mi toliko dobri; ne mene, le
139     2|           Rad bom vse storil, kar mi boste ukazali, samo da vem,
140     2|           bister in priden, potem mi ni treba boljšega služabnika
141     2|           ljubi moj Svetin, da si mi povedal; ne skrbi, naredil
142     2|        pohlevno: "Sem, da, kaj pa mi ukažete, kaj bi radi? Ne
143     2|       rekoč: "Glejte, to mošnjico mi je neznan gospod prinesel,
144     2|           njej. Nič ne vem, zakaj mi je to dal. Prosim vas, spravite
145     2|            zato ker vidim, da ste mi dobri; vendar grem rajši
146     2|          poslali. On je tisti, ki mi je mošnjo denarjev posilil,
147     2|           ampak jim je rekel: "Ni mi potreba, razveselim se najbolj,
148     2|            še gospodično Kristino mi bo zmotil, da me ne bo hotela
149     2|           morem od hiše dati, ker mi je, kakor veš, zavoljo računov
150     2|        nerodno vede; čudne besede mi je danes Ludvik povedal.
151     2|       dobro ime naše hiše, vendar mi ne smemo nikogar obsoditi
152     2|           sem bila vesela ker ste mi dovolili zaročiti se z njim,
153     2|        meni zdaj to očita. Svetin mi je veliko bolj všeč, zato
154     2|       Zahvalim vas za to, kar ste mi dobrega storili, hvaležen
155     2|          To pa, česar me dolžite, mi še nikoli v misli ni prišlo.
156     2|      kakor poprej, vas prosim, da mi slovo daste; grem si iskat
157     2|           tat najde; nocoj ponoči mi je bila ukradena škatlica,
158     2|           v kateri me sodijo. Daj mi milost, da ne omagam, ampak
159     2|           bodi trdovraten! Zraven mi je od deželske pravice tudi
160     2|           od krivičnega blaga; če mi roke in noge odsekajo, preden
161     2|           bolečin odvračeval. Bog mi bo dal moč, da vse pretrpim,
162     2|           enkrat rekel: "Zdelo se mi je, da ta pritepenec ne
163     2|           me grize noč in dan, ni mi več živeti. Jaz sem kriv
164     2|   nepokoju svoje vesti živel. Kje mi je mogoče živeti, ker mi
165     2|          mi je mogoče živeti, ker mi je podnevi in ponoči nedolžni
166     2|          kriv, on je nedolžen; to mi neusmiljeno trga srce. Tudi
167     2|          ne rumeni in vpijejo, da mi bodo vekomaj v peklenskem
168     2|          sem vanjo padel, prav se mi godi. Strašen zgled bom
169     2|           sovražno srce. Naložite mi kazen, kakršna se vam zdi,
170     2|        sam sem vanjo prišel. Prav mi je, ker nisem nič maral
171     2|       ampak sem storil le to, kar mi je svetovala prevzetnost
172     2|        odvrne: "Spoznam, naložite mi jo, kakor spoznate, da je
173     2|            moji sodniki, dovolite mi vsaj toliko, preden umrjem,
174     2|         reče: "Prosim te, odpusti mi, odpusti mi tako krivico!
175     2|           te, odpusti mi, odpusti mi tako krivico! Nisem vreden
176     2|        zavoljo mene, zavoljo Boga mi odpusti!" Svetin ga objame
177     3|         bojevati. Potolaži se; če mi boš zmeraj tako zvest in
178     3|          zraven pa reče: "Zelo se mi smilite, gospod general,
179     3|           okno popraskal, skusite mi ga odpreti, potem . . . "
180     3|      ustrelili. Umreti moram, kaj mi pomaga denar! Tukaj imam
181     3|         so bili vinjeni. "Podajte mi roke, da vam vrvce porežem,
182     3|       glej, na skali stojim, voda mi je do vrata." Svetin se
183     3|        hitro klicat tovarišev, da mi pridejo pomagat iz vode." ~
184     3|        povrnil dobrote, katere si mi storil? Spoznam, da tolikega
185     3|         ti bom dobrote, katere si mi storil, obilno povrnil.
186     3|           rekel sam pri sebi, "da mi je Bog toliko dobrega storil
187     3|         lep nauk dati. O Bog, daj mi še tega doživeti!" ~Časna,
188     3|        mano delali. Vendar naj se mi godi, kakor hoče, huje mi
189     3|         mi godi, kakor hoče, huje mi ne more biti, kakor mi je."
190     3|       huje mi ne more biti, kakor mi je." To izgovori in zbeži
191     3|        prosim," pravi, "pomagajte mi, usmilite se me, uhajalec
192     3|         me, uhajalec sem, hudo se mi je godilo; povem po pravici." ~
193     3|          Bog je vendar dober, ker mi je dal tako dobrega in usmiljenega
194     3|           če je mogoče, pomagajte mi!" ~Ko pride general M. s
195     3|      Gospod, prosim vas, dovolite mi, da z vašim sužnim vrtnarjem
196     3|           če je mogoče, pomagajte mi!" General ga potolaži in
197     3|         sam močno potrebujem, ker mi veliko opravi. Če bi ga
198     3|         toda drugače ne, kakor da mi daste zanj sto tolarjev."
199     3|       srečno prestal sužnost. Bog mi je dal srečo, poslal mi
200     3|           mi je dal srečo, poslal mi je angela, kateri me je
201     3|        ampak moj prijatelj; ti si mi življenje obvaroval, vselej
202     3|        imava oba eno ime. Povejte mi vendar, od kod ste vi prav