Del

  1  Uvod|          France, všeč mi je, da si tako priden; vidim, da si pomagaš.
  2  Uvod|            opravila, ko bi bila še tako trudna. Vse svoje zaupanje
  3  Uvod|           sta bila, da jima je Bog tako dober, spoznala sta božje
  4     1|      srečna vsaka žena, katera ima tako dobrega in pridnega moža,
  5     1|           Bog naju ne bo zapustil. Tako dobrotljivo je Bog za naju
  6     1|             ko so nama bili ljudje tako nevoščljivi?" ~Tudi Francetu
  7     1|          trga, ker vidi svojo ženo tako zelo jokati in žalovati;
  8     1|          Ljuba moja žena! Ne žaluj tako zelo; kaj ne veš, da je
  9     1|        nebeškega očeta. Ker je Bog tako sklenil, se moramo njegovim
 10     1|          potem v šolo, kjer sta se tako pridno učila, da nobeden
 11     1|        učila, da nobeden fantov ne tako.  Janez in Pavel sta tri
 12     1|         ker ste od dela in žalosti tako zelo oslabeli, ko bi nama
 13     1|            srajco nekako znamenje, tako z rdečo barvo zarezano,
 14     1|                 Tudi meni naredite tako," pravi Janez. ~Mati reče: "
 15     1|            težko naredi. Kdor hoče tako znamenje na životu imeti,
 16     1|           sama bila, ne bilo bi mi tako težko, ali kam se čem s
 17     1|           slišala, katere so se ji tako mile zdele, da so ji debele
 18     1|       naprej. Neža je bila po potu tako žalostna, da nič ni mogla
 19     1|             da se na svetu le tebi tako hudo godi. Poslušaj, česar
 20     1|          živela, dobro mi je bilo, tako da mi bolje ni moglo biti.
 21     1|          in s tabo se utegne ravno tako zgoditi. Nič ni pomagalo,
 22     1|            hvaljeno božje ime, Bog tako hoče imeti, božja volja
 23     1|         hoče imeti, božja volja je tako. Bog nas s križi tepe, zato
 24     1|          so s koli in vrvmi kočijo tako zvezali, da so jo srečno
 25     1|           Ti pa, Pavle, bodi vedno tako priden pa dober in dobro
 26     1|          Kako je to, fante, ker si tako bister in dobro glavo imaš,
 27     1|          Oh, oče, ta gospoda me je tako obdarovala, da še eden ne
 28     1|          obdarovala, da še eden ne tako; sem le prišel hitro vas
 29     1|           ponuja." "Ne bodi vendar tako preprost," pravi gospodar, "
 30     1|           in prosi gospodarja tudi tako storiti. Ko bliže prideta,
 31     1|       hoditi v prvo latinsko šolo. Tako se je učil, da so se vsi
 32     1|          zvečer kaj bral. Molil je tako rad in vselej tako pobožno,
 33     1|        Molil je tako rad in vselej tako pobožno, da so se vsi nad
 34     1|          vsi radi imeli. Srečno je tako živel v hiši svojega dobrotnika.
 35     1|            in zdaj je bil Avguštin tako reven, da je živel v Gradcu
 36     1|           je Boga hvalil, da mu je tako dobrega očeta namestil,
 37     1|      baronu, ko je videl mladeniča tako zapuščenega in pa žlahtnega
 38     1|         bova za naprej. Bodi vedno tako dober, zvest in usmiljen,
 39     1|           svojega zdravnika, ki je tako dolgo k njemu hodil, da
 40     1|           oltarjem je pokleknil in tako zvesto molil in Boga hvalil
 41     1| potrebujemo, nam je malo zanj mar. Tako je bilo tudi pri Avguštinu.
 42     1|          graščini. Pavle si misli: tako je na svetu. Vendar ga izgovarja
 43     1|           človek, pa ga naš hišnik tako zgrda odžene. Vem, da bi
 44     1|            da bi gospod sam ne bil tako z njim storil, zato ne,
 45     1|         proti drugim ubogim ne bil tako neusmiljen, kako je bil
 46     1|          kočijaž zavpije: "Urban," tako je bilo tistemu kajžarju
 47     1|           da sem si pustil od tebe tako postreči da mi še ponoči
 48     1|          Pavle, kaj te je prineslo tako daleč, kam greš ali kam
 49     1|          je tebi dobro, meni hudo. Tako je s časno srečo, goljufna
 50     1|        odgnal; in ko bi Bog ne bil tako naklonil in ko bi dobri
 51     1|            da je bil moj dobrotnik tako neusmiljeno od moje hiše
 52     1|        gospoda? Zakaj si ga včeraj tako zgrda od hiše stepel? Ako
 53     1|          poznal, vendar bi ne smel tako neusmiljen biti. Glej, moj
 54     1|          Bog vse obilno poplačal." Tako so vsi obenem vesel glas
 55     1|          Dunaju v imenitni službi. Tako je govoril Avguštin svojemu
 56     1|       Pavle se prijazno zahvali za tako dobrotljivo prijaznost.
 57     1|        srečno naprej, ne ustavi se tako dolgo, da pride do velike
 58     1|         bilo je ura 4 popoldne, in tako srčno in zamišljeno moli,
 59     1|          zraven njega usede, in mu tako govori: "Ljubeznivi Pavle,
 60     1|           nič ni mogel odgovoriti, tako je oslabel. Škof je dobro
 61     1|       vesel, da je škof Pavel znal tako lepo po francosko govoriti,
 62     1|            božja previdnost z nama tako naredila. Zato sva se iz
 63     1|       nesreče rešil; dolgo let sva tako zdihovala in molila in najina
 64     1|        zaupal. Ako bi ti bil vedno tako nepotrpežljiv in nevoljen,
 65     1|           Zahvaliva tedaj Boga, ki tako dobrotljivo in usmiljeno
 66     1|       Včeraj pa je mojemu tovarišu tako hudo prišlo, da ne moreva
 67     1|           ali pa če je božja volja tako, da mu oči zatisnem. Od
 68     1|   postrežen. Bolnik se je boljšal, tako da ga je osmi dan škof ukazal
 69     1|          ne bo zapustil. On vselej tako obrača, da človek v potrebi
 70     1|          otrokom povračuje. Če boš tako srečen, da boš našel svojo
 71     1|        vselej pravičen in pobožen, tako bosta ti in tvoja mati veliko
 72     1|           všeč ta Francoz, ker ima tako žlahtno in hvaležno srce,
 73     1|      dobrotljivega Boga, ki nas je tako po očetovsko vse nesreče
 74     1|         kako je to, da se ti danes tako na smeh držiš, ko te še
 75     1|            volje biti, danes pa si tako vesel?" "Milostljivi gospod
 76     1|          in zdravi, zato sem danes tako vesel." Škof Pavel odgovori: "
 77     1|  graščinica, kjer ona gospoduje in tako tiho pobožno živi, da je
 78     1|       dovolite mi, da grem obiskat tako dobro gospo, rad bi jo videl
 79     1|            pa jokate? Kaj je gospa tako huda?" Žena: "O, Bog varuj!
 80     1|           Velika čast mi je, da se tako daleč ponižate, milostljivi
 81     1|         ker si danes mojo žalost v tako veselje spremenil! Tvoje
 82     1|            zdihovanje in nam danes tako veselje storil. Sinoči že
 83     1|         daleč od Dunaja, in sem že tako oslabel, da mi več ni bilo
 84     1|       spotan in lačen sem omedlel, tako da se nisem zavedel. Moj
 85     1|           vidim vas in vašega sina tako srečna in tako vesela, da
 86     1|         vašega sina tako srečna in tako vesela, da sta se našla
 87     1|           bi tudi jaz svoji materi tako veselje storil. Kar sem
 88     1|            z Rusi govoriti znal in tako sebe in mene pri življenju
 89     1|         vojskovati." ~Karel naprej tako govori materi Korduli: "
 90     1|            nikoli hudo goditi, ker tako radi dobra dela milosti
 91     1|       boste revežem storili, hočem tako zaračunati, kakor da bi
 92     1|            iz vsega srca tudi tebi tako srečo privoščim; želim,
 93     1|          želim, da bi tudi ti kdaj tako veselje uživala." Neža na
 94     1|           zakaj se mi je ta ženska tako znana zdela. Prosim vas,
 95     1|           vaši dobri gospe Korduli tako srečo in veselje uživati,
 96     1|          našla svojega sina, ravno tako veselje je Bog danes vam
 97     1|            preskrbljen, ker je bil tako zvest tovariš Karlov. Ko
 98     1|         moj Karel storil. Če boste tako srečni, da jo boste živo
 99     1|    objameta in obema tečejo solze. Tako je prava resnična prijaznost
100     1|          kdaj v nebesih snidemo." ~Tako je šel Francoz iskat na
101     2|        zavoljo tega! Če boš zmerom tako rad ubogal kakor do zdaj,
102     2|          urno storil, če je bil še tako težak. Tudi svojemu gospodarju
103     2|         tam ljudje kali? ~Ko Janez tako morje premišljuje in božjo
104     2|        gospodar se bo kmalu dobil. Tako boš pred Bogom in pred ljudmi
105     2|            pošten ostal." Janez je tako hitro skušnjave premagal,
106     2|       nekaj grozno skrbeti, ker je tako zelo žalosten. Zato stopi
107     2|          je hudega zgodilo, da ste tako žalostni?" Gospod bi morebiti
108     2|         bilo, ko bi ti meni ne bil tako v srce govoril. Ubogal bom
109     2|        fant nič daru noče in da se tako trdno brani; zato ga vpraša: "
110     2|        svoje žive dni, ker si meni tako veliko dobroto storil." ~
111     2|    gospodom in tudi za naprej bodi tako priden in zvest, kakor si
112     2|          je ločil, se mu je vendar tako užalilo, da je na glas zajokal.
113     2|              Svetin, zdaj so ga le tako klicali, je pri svojem novem
114     2|     pustiti, ne le zato, ker mi je tako potreben, ampak je tudi
115     2|            dovolim ti. Bodi vselej tako pameten, kakor si bil do
116     2|          oče, kateri me je do zdaj tako skrbno pred hudim varoval,
117     2|           ves tresel; še nikoli ni tako zvesto molil ko takrat.
118     2|         gospodar Teodor Eskeles -- tako je bilo ime tistemu velikemu
119     2|            zadovoljna, da je imela tako priljudnega in pohlevnega
120     2|          je mladi Svetin v računih tako prebrisan, da nobeden njegovih
121     2|       katerih je še sedem imel, ne tako. Najtežji in najhujši račun,
122     2|            pa še v večje veselje. ~Tako vselej človeku prav pride,
123     2|        nisem prepričan. Če bo tudi tako zvest, kakor je bister in
124     2|        braniš denarjev? Tudi drugi tako delajo, ne bo se zvedelo.
125     2|          Ljubi moj tovariš, če boš tako delal, kakor druge hudobne
126     2|      Teodorov služabnik, kateri je tako umetelen, posebno v računih?"
127     2|            uščipnil, vendar vselej tako, da ni čutil. Če naredimo
128     2|         vpraša: "Kako je to, da si tako hitro prišel, tako kmalu
129     2|           da si tako hitro prišel, tako kmalu opravil, ker sem menil,
130     2|           reče: "Gospod, zakaj sem tako kmalu nazaj prišel, vam
131     2|            njegovo vedenje je bilo tako, da so ga vsi radi imeli.
132     2|       francoski zemlji se je ravno tako varoval, pa še bolj ko prej,
133     2|            imeli nad njim veselje; tako se je znal v vseh okoliščinah
134     2|             torej je Svetina ravno tako grdo gledal kakor Kajn svojega
135     2|           to je hudoben človek, ni tako ponižen, kakor se kaže,
136     2|          brez strahu, ti boš ravno tako preskrbljen; jaz bom s svojim
137     2|            s svojim premoženjem že tako obrnil, da bo zate prav.
138     2|         kakor veš, zavoljo računov tako zelo potreben; pazil bom
139     2|              Helena pravi: "Res je tako, prav imaš. Še nocoj se
140     2|        vede in je ponižen ter nima tako sovražnega srca. Vendar
141     2|         Prosim vas, gospodarite še tako dolgo, da najdem človeka,
142     2|           tukaj ostati, ko bi tudi tako priliko imel; šel bom v
143     2|          Ilirijan rad nazaj pride, tako tudi jaz. Samo da bi o svojem
144     2|           ostre so naše postave za tako nezvestobo." Vse molči,
145     2|          umreti, je že božja volja tako. Vem, da sem v svojem življenju
146     2|          moj sovražnik, ki me je v tako nesrečo pripravil, spoznal
147     2|    pripoznati. Dosti, da sem tukaj tako nesrečen in od vseh ljudi
148     2|        ljudi zavržen, da bom moral tako zaničljivo, strašno umreti.
149     2|          življenje. Božja volja je tako; spoznati moramo, da na
150     2|            tega kriv, naše postave tako zapovedujejo, da se mora
151     2|      cekini!" Trikrat je te besede tako izgovoril, da so jih vsi
152     2|            skrinjo spravil, je sam tako povedal: "Sovraštvo do Svetina
153     2|            cekine, pa jih ni bilo. Tako sem svojemu bližnjemu nakopaval
154     2|        srcu tlelo in me spravilo v tako strašno pregreho. Tako se
155     2|           v tako strašno pregreho. Tako se godi vsakemu, ki se da
156     2|            zgleduje, da ne pride v tako nesrečo!" ~
157     2|            proč železje, katero je tako dolgo po nedolžnem nosil!"
158     2|             odpusti mi, odpusti mi tako krivico! Nisem vreden odpuščanja,
159     2|           drugo za drugo odsekali, tako da se je vsem smilil. Vendar
160     2|       zaupal in njegovo ime klical tako dolgo, da mu je bila glava
161     3|        zelo všeč mu je bil. Bog je tako naklonil in generalu tako
162     3|          tako naklonil in generalu tako misel dal, da si je izvolil
163     3|       služil; zatorej ga je gospod tako rad imel, da se brez njega
164     3|      Potolaži se; če mi boš zmeraj tako zvest in priden, kakor si
165     3|         zelo veselilo, da je dobil tako dobrega gospodarja in oblastnika,
166     3|        oddirjal. Tudi Svetinu reče tako storiti, pa eden Španjolov
167     3|         njega privežejo Svetina in tako oba vkup čez vodo prepeljejo. ~
168     3|         imenitnega Francoza ujeli. Tako so tudi s tem generalom
169     3|        revni leseni hišici za mizo tako trdno zvezan, da je bil
170     3|             Svetin mu pa reče: "Ne tako, nevarno je! Če počasi hodiva,
171     3|            domača." In res je bilo tako. Več ko tri trume Španjolov
172     3|            da srečno čez prideva." Tako plavata vkupaj nekaj časa.
173     3|          Medtem je general Svetinu tako govoril: "Takrat, ko si
174     3|           poprijemati, više, više, tako dolgo, da sem se na skalo
175     3|            roko in plava le z eno. Tako je Svetin precej daleč s
176     3|            tam. ~Nikdar ni general tako srčno in s tako gorečnostjo
177     3|            general tako srčno in s tako gorečnostjo molil kakor
178     3|         medtem od strahu in trpeža tako zelo zbolel, da so ga morali
179     3|     Veselilo ga je, da ga je cesar tako povišal in ga postavil za
180     3|         ostane bridkost in žalost. Tako je bilo zdaj s Svetinom;
181     3|             jih znosili v barko in tako po morju poslali na Francosko.
182     3|           so ga vprašali, zakaj je tako tih in pobit. Odgovoril
183     3|            da bi se kaj oddihnili. Tako žalosten je stan sužnjev,
184     3|           delajo z revnimi sužnji, tako da vsak želi umreti in komaj
185     3|           je, pogrešili me ne bodo tako brž. Pa kam čem iti? Ne
186     3|         sem, da sem zadel precej k tako dobrim ljudem. Pa kako kratko
187     3|         pridno obdeloval vrt in ga tako oskrbel, da je storil svojemu
188     3|        vendar dober, ker mi je dal tako dobrega in usmiljenega gospodarja.
189     3|          je v daljnih krajih dobil tako dobrega človeka, da ve,
190     3|        svojem srcu. Hvali Boga, ki tako očetovsko zanj skrbi in
191     3|            Bogu, in zdaj me doseže tako veselje. Ti si moj sin Janez
192     3|            veselja na glas jokala, tako da so slišali svatje in
193     3|             Kmalu pride odgovor in tako so za gotovo zvedeli, da
194     3|            z njimi delil veselje. ~Tako so Svetinovi ljudje, to
195     3|         imeli radi in ga častili s tako častjo, kakršna se staršem
196     3|       kakršna se staršem spodobi. ~Tako da Bog včasi že na tem svetu