Del

  1  Uvod|   molitevco opravila, ko bi bila še tako trudna. Vse svoje zaupanje
  2     1|          dobro zrediti. Zato sta še pridneje delala in zvesteje
  3     1|    navadil. ~Deveti dan gre Neža še zadnjikrat svojega moža
  4     1|       krščanski nauk. Nista bila še po sedem let stara, že ju
  5     1|       mati vselej rekla: "Molimo še za vajinega očeta, da bi
  6     1|          stara, rada bi bila oba še v šolo hodila, pa ni bilo
  7     1|        žalujta preveč, saj imamo še enega očeta v nebesih, kateri
  8     1|     Nežin sin, služil. Takrat je še zadnjikrat videla mati svojega
  9     1|       svojega dobrega Pavleta in še zadnjič mu daje lepe nauke,
 10     1|       hudo godi. Poslušaj, česar še ne veš, kako se je z mano
 11     1|      pomočnika v nadlogah; če me še ti zapustiš, kam se bom
 12     1|       sirota" Kaj bom začela, če še ti umrješ? Tvoj oče je bil
 13     1|          Kordula, "da imam vzrok še bolj žalovati kakor ti,
 14     1|          in ti utegne ta ali oni še v starosti veselje delati
 15     1|    torbice vzel in bral. Imel je še šolske bukvice Zgodbe sv.
 16     1|          je rekel sam pri sebi, "še David, tak imeniten mož,
 17     1|       vse to videli pa zraven se še smejali. Baron I. stopi
 18     1|        bom svojega gospodarja in še koga drugega. Vendar mi
 19     1|   zaničujte Pavleta, kdo ve, kaj še bo iz njega. Meni so večkrat
 20     1|            Žena odgovori: "Ni ga še domov, pase, kmalu mora
 21     1|          pri gospodi jesti kakor še toliko tolarjev," posebno
 22     1|          gospod baron, saj niste še molili, pa že jeste. Meni
 23     1|        me je tako obdarovala, da še eden ne tako; sem le prišel
 24     1|     graščina blizu Dunaja jim je še ostala, zavoljo katere pa
 25     1|     ostala, zavoljo katere pa je še pravda tekla. Medtem so
 26     1|      hoditi. in žalosten biti pa še bolj pogosto moliti. Baron
 27     1|       kakor da bi nič ne vedela; še danes bova zvedela, kam
 28     1|         enemu svojih služabnikov še danes za Pavletom iti, kadar
 29     1|          prijatelj" Danes sem ti še prinesel, smiliš se mi;
 30     1|       jokal in rekel: "Oh, če me še ti zapustiš, moram od vsega
 31     1|         prišli; sama graščina je še ostala, za tisto pa se moji
 32     1|           Karkoli boš potreboval še za naprej, boš prejel. Moj
 33     1|          se Zorman." ~Avguština, še od bolezni slabega, spreleti
 34     1|           Gospoda rečeta: "Ti si še slab od bolezni, idimo na
 35     1|  testamenta. Vpričo treh prič je še te besede rekel: "Vse za
 36     1|       očeta, svojega dobrotnika. Še huje pa je žalovala njegova
 37     1|         večje šole stopiti in se še kaj dobrega naučiti. Hvala
 38     1|      mesto, veliko je tam ljudi, še čez tristo tisoč jih je.
 39     1|         dobrotnika, da mi pomaga še višje šole izdelati? Nekaj
 40     1|       rad ogibal, tudi dokler je še denarje imel. Srečno je
 41     1|      blizu Dunaja. Več ni bil ko še sedem ur od njega, pa težko
 42     1|          je že, ne vem, kam iti; še nikoli nisem bil v tem kraju."
 43     1|    spremil in mu svetil, ker pot še ni udelana." ~Pavle vpraša
 44     1|          Pavle: "Avguštin ali me še poznaš ali me morebiti več
 45     1|         tebe tako postreči da mi še ponoči svetiš, in nisem
 46     1|   nevednostjo in prosi, da bi ga še imeli, rekoč: "Kam čem iti
 47     1|        nesrečen bil. Rajši hočem še toliko revščino trpeti kakor
 48     1|       tudi za naprej in pojdi se še učit! Pojdi na Dunaj, da
 49     1|         izvolil, pa si za gotovo še nič ni izbral. Kar od daleč
 50     1|      zapustil doma, njeno podobo še zdaj na vratu nosi. Oče
 51     1|       tovariš použije. In kar bo še zraven potreboval, naj mu
 52     1|    materi veliko dobrega storila še takrat, ko je večkrat prišla
 53     1|        doma (Karel do sedaj tega še ni vedel) in tvojo mater
 54     1|           dobra dela staršev Bog še otrokom povračuje. Če boš
 55     1|    poznate mojo mater? Ali je le še živa?" Škof pravi: "Ne vem
 56     1|     slišim. Če pa hočeš počakati še osem dni, da jaz svoje reči
 57     1|        bila oba vesela, rada sta še osem dni ostala pri škofu,
 58     1|           Vidva zdaj, če hočeta, še zaspita nekoliko časa, jaz
 59     1|          Vendar, Karel, povej mi še prej, kako je to, da se
 60     1|        tako na smeh držiš, ko te še nisem videl ne enkrat se
 61     1|          pobožnostjo sv. mašo in še potem dolgo v cerkvi moli.
 62     1|       moli. Ko odmoli, gre domov še druge dolžne duhovske molitve
 63     1|         veliko veselje ji bo to; še vsakega kmečkega človeka
 64     1|         moja tovariša, prihajata še iz bolj daljne dežele. Reveža
 65     1|       smem vas sprašati, kako se še vam pravi?" Gospa Kordula
 66     1|          svojega pravega priimka še nikomur ni povedala. Vendar
 67     1|         te sreče nimam, da bi ga še živega videla. Oh moj Karel,
 68     1|           kako sem srečna, da te še enkrat vidim! Dobrotljivi,
 69     1|      mrtvih čez lazili. Strah je še misliti na tisti dan, kaj
 70     1|         in nama to srečo dodelil še kdaj domov priti. Moj ljubi
 71     1|        naju k sebi vzeli in zdaj še sami naju k vam pripeljali." ~
 72     1|       katero je ona sama Pavletu še otroku naredila. Zdaj je
 73     1|        gradu. ~Celih osem dni so še potem vkup ostali, se veselili
 74     2|          vpraša: "Janezek, ti je še zdaj dolgčas, se ti toži
 75     2|       kaj učil; premalo znam, pa še to bom pozabil." Gospodar
 76     2|        je urno storil, če je bil še tako težak. Tudi svojemu
 77     2|         po petsto goldinarjev in še več drugih pisem, katerih
 78     2|     svoji sreči pekovskega fanta še pogledal ne bil in mu ne
 79     2|       tem svetu, zakaj se hočete še v večno nesrečo pogrezniti?
 80     2|        goldinarjev dam; če pa bi še več hotel, bi tudi rad dal,
 81     2|       duša povedati, ali je mati še živa ali mrtva, ali kje
 82     2|         je Francoz to slišal, je še bolj silil in prosil, da
 83     2|         Ko spet oči povzdigne in še enkrat proti Trstu pogleda,
 84     2|        ni hotel ponehati. Takrat še ni bilo velike nevarnosti;
 85     2|         kateri se je ves tresel; še nikoli ni tako zvesto molil
 86     2|          zvesto molil ko takrat. Še njegov gospodar Teodor Eskeles --
 87     2|      rekel Svetinu: "Fant, ti si še morebiti nedolžen; vemo,
 88     2|        treskanje, ki je na morju še veliko hujše kakor na suhem.
 89     2|          že k smrti pripravil in še s posebnim zaupanjem zdihoval
 90     2|   pometali, so izgubili. ~Svetin še ni nikoli videl, veliko
 91     2|     skusil takega straha; nikoli še ni bil v taki nevarnosti,
 92     2|      mojega očeta, ali pa, če so še živi, Bog zna, v katerem
 93     2|          služabnikov, katerih je še sedem imel, ne tako. Najtežji
 94     2|         preden ga je naredil, pa še večkrat je bilo kaj napak,
 95     2|    veliko, gospodarju Teodoru pa še v večje veselje. ~Tako vselej
 96     2|     premlad je, njegove zvestobe še nisem prepričan. Če bo tudi
 97     2|        pojdejo v nebesa? Zdaj pa še mene hočeš zmotiti in zapeljati?
 98     2|      zadosti, da si sam hudoben, še druge zapeljuješ. Daj nazaj
 99     2|          bi radi? Ne poznam vas, še nikoli vas nisem videl."
100     2|        je ravno tako varoval, pa še bolj ko prej, in ni zahajal
101     2| Francoskem so imeli navado in je še sedaj, da imajo o praznikih
102     2|         gospodarju in vse je šlo še bolj po sreči kakor prej,
103     2|         je Ludviku nevoščljivost še bolj vnela in jeza mu je
104     2|         ob vso srečo pripraviti, še gospodično Kristino mi bo
105     2|  prestrašena in žalostna. Zvečer še tistega dne pokliče k sebi
106     2|          Res je tako, prav imaš. Še nocoj se moramo natihoma
107     2|       vpraša hčer: "Kristina, si še pri volji zaročiti se z
108     2|          Prosim vas, gospodarite še tako dolgo, da najdem človeka,
109     2|       dobrega storil in ti morem še storiti, če boš priden.
110     2|         pa, česar me dolžite, mi še nikoli v misli ni prišlo.
111     2|          storiti? Na samem nisem še nikoli nobene besede z gospodično
112     2|          dan se napravi, pokliče še nekatere služabnikov k sebi,
113     2|        opravi, reče: "Zdaj grem, še škatlico s cekini bom vzel,
114     2|        zgodilo, očitno obljubim. Še je čas, pripoznaj, kdor
115     2|      moral biti očitno kaznovan. Še je čas, vsakega še posebej
116     2|     kaznovan. Še je čas, vsakega še posebej povprašam, če ve
117     2|         Francoskem je bila in je še zdaj navada vsakega hudodelnika
118     2|        Bog zavrže? Hočete, da bi še zdaj greh delal in lagal?
119     2|       usedejo k mizi, le Ludvika še ni bilo. Teodor ukaže hišni
120     2|       prstih v Ludvikovo sobico. Še je bil v omedlevici, zdihoval
121     2|        gredo v Ludvikovo sobico. Še je ležal in še so mu nekaterikrat
122     2| Ludvikovo sobico. Še je ležal in še so mu nekaterikrat ušle
123     2|   njegova smrt odložena, da zdaj še ne bo umorjen, ker morajo
124     2|      umorjen, ker morajo sodniki še enega prej izprašati zavoljo
125     2|       gospod poklical, da bi nam še kaj naročil. Medtem ko gre
126     2|         večno trpljenje." Sodnik še zadnjič vpraša: "Je tvoj
127     2|        preden umrjem, da Svetina še enkrat vidim in ga za odpuščanje
128     2|        Kdor hoče slišati obsodbo še enega jetnika, naj malo
129     2|       Ludvik Bodin, da bi z njim še eno samo besedo govoril.
130     3|       pri življenju ostal in jih še enkrat videl! Molil in prosil
131     3|         brambovce pobrali in jim še radi dobro plačevali, zato
132     3|      piti in oblačilo, zraven pa še vsak dan en frank v denarju.
133     3|    Svetin je zmeraj želel, da bi še kdaj prišel v svojo domovino
134     3|  gospodar vedno pregovarjal, naj še ostane. "Ne hodi še domov,"
135     3|          naj še ostane. "Ne hodi še domov," mu je zmeraj govoril; "
136     3|         spet kaže. Bodi pri meni še nekaj časa, da si kaj prislužiš,
137     3|   namerilo, te bom spustil in ti še dobro popotnico dal." ~Ker
138     3|         mu je obljubil, da ga bo še tisto leto domov pustil;
139     3|     VOJAK, REŠI SVOJEGA GENERALA~Še tisti mesec, ko so Svetina
140     3|         je malokdaj pri vojakih. Še bolj pridno mu je stregel,
141     3|       bil le služabnik in zraven še tujec, ni bil zvezan, le
142     3|      oznanjena je bil general M. še huje zvezan z vrvmi. ker
143     3|          vklepanje niso imeli in še veliko skrbneje so ga varovali.
144     3|        vam je pa dobrotljivi Bog še življenje odločil, vas tudi
145     3|      življenje odločil, vas tudi še lahko reši iz sovražnikovih
146     3|         pomaga denar! Tukaj imam še cekin, vzemite ga, kupite
147     3|      bilo je v adventu. ~Ni bilo še polnoči, ko pride Svetin
148     3|      ušesa, naj pihne luč, ki je še malo brlela. General pihne
149     3|    trebušen. Preden zbežita, sta še okno zaprla in nobeden vojakov
150     3|    nevarnosti, Bog daj, da bi le še srečno čez vodo prišla." ~
151     3|        je vendar generala zmeraj še za roko vlekel in ga ni
152     3|        si je vso moč vzel, da je še rekel Svetinu tele besede: "
153     3| zmanjkalo, utopil se je, roke je še iz vode molil, z njimi grabil
154     3|          v steno, zavesti takrat še nisem izgubil; hitro se
155     3|      dajalo, da je človeka in pa še svojega oblastnika otel
156     3|        za konjika častnega reda. Še bolj pa ga je veselilo,
157     3|          Zdaj se tolažim, da bom še kdaj videl ljubo domačo
158     3|        žene in dveh fantičev, če še katerega pri življenju najdem.
159     3|         nauk dati. O Bog, daj mi še tega doživeti!" ~Časna,
160     3|  goljufno, Bog ve, kaj se utegne še z nami zgoditi, preden pridemo
161     3|        morju nevarna; obvaruj me še zdaj, ker sem že toliko
162     3|        mrtvih sužnjev kristjanov še zakopavali niso, ampak so
163     3|         bodo popadli in morebiti še huje z mano delali. Vendar
164     3|       priteče Svetin proti morju še pred dnem. Kar zagleda barko,
165     3|        samega po vrtu in mu tudi še dovolil, da je šel vsako
166     3|          vam jo podam, da vas le še živih vidim." ~Gospod pogleda
167     3|         odpeljal. Samo toliko je še rekel: "O, gospod, če je
168     3|         z vašim sužnim vrtnarjem še malo govorim." Imenitni
169     3|         da tebe rešim. Le potrpi še dva meseca, potem bo moje
170     3|         deželo. Malo časa sta se še pomudila v mestu Novi Jork,
171     3|        francoski deželi. ~Svetin še zadnjikrat pogleda Ameriko
172     3|     Svetin vpraša ženina: "Imate še starše?" Ženin nato vzdihne
173     3|      njih slišal. Bog ve, ali so še živi ali ne. Očetu je bilo
174     3|      zarezana, katera mu je mati še majhnemu naredila. Takrat
175     3|     kmalu potem umrla, vendar je še doživela, da je zvedela
176     3|       Svetin, že star, je vendar še nekaj let veselo in srečno