Del

  1  Uvod|       prislužil in privaroval, da si je selišče kupil, hišo naredil
  2  Uvod|            France, všeč mi je, da si tako priden; vidim, da si
  3  Uvod|         si tako priden; vidim, da si pomagaš. Najbolj všeč pa
  4  Uvod|      moliš in v cerkev hodiš; ako si pri volji, vzemi mojo kuharico
  5     1|      France in Neža za fantiča in si z združeno močjo prizadevala
  6     1|           ali zapeti, ampak vedno si zamišljena in žalostna in
  7     1|           in pridnega moža, kakor si ti! Vesela pa nikoli ne
  8     1|          in jokala. Videla je, da si ne more pomagati, tolažila
  9     1|     Vendar, spomnim se, zapomnita si: vajin oče ima na vsaki
 10     1|           reče Neži: "Plačaj, kar si dolžna, več te ne bom čakal;
 11     1|         sta že zadosti velika, da si moreta kaj zaslužiti; ni
 12     1|       Ljubi moj sin Pavle! Vselej si me rad ubogal in rad poslušal
 13     1|         iz oči pritekle. Pa hitro si jih obriše, obe se usedeta
 14     1|           Ljuba moja Neža, vem da si žalostna, ker si ob vse
 15     1|           vem da si žalostna, ker si ob vse prišla; vem vse,
 16     1|         je s tabo godilo; vem, da si na tem svetu nesrečna, vendar
 17     1|        mrtev. Kolika žalost zame, si lahko misliš. Potem so sovražniki
 18     1|        več ne bova videla." Pavle si je materine nauke zvesto
 19     1|          Zdaj so mu pa rekli: "Ti si prav neumen fajmošter, takih
 20     1|          odgovori: "Ne boj se, ti si meni zelo ustregel, ker
 21     1|           meni zelo ustregel, ker si šel ljudi klicat, takrat
 22     1|            Kako je to, fante, ker si tako bister in dobro glavo
 23     1|            mu reče gospodar: "No, si kaj prinesel domov?" Pavel
 24     1|        med tuje neznane ljudi. Pa si je mislil: Bog je povsod,
 25     1|            Dobrotljivega Boga sem si za očeta izbral in moj dobrotnik,
 26     1|          malo je; več ko polovico si vselej prihrani, v papir
 27     1|        povedal, kar je slišal, in si je hišo dobro zapomnil.
 28     1|          šolarju: "Zvedel sem, da si revež in veliko pomanjkanje
 29     1|           žlahtnega rodu. Skrivaj si je solze iz oči obrisal
 30     1|     srdito in reče: "Pavle, zakaj si nehvaležen? Ne veš, da sem
 31     1|         hiše drugega, kot kar sem si jedi pritrgal. Vam škodo
 32     1|            Vas za drugega prositi si nisem upal, ker se že za
 33     1|           Vse nama je znano, kako si ravnal. Rada sva te do sedaj
 34     1|         drugim ga objameta. "Zdaj si naju ljubeznivi sin, od
 35     1|    oznaniti." Gospoda rečeta: "Ti si še slab od bolezni, idimo
 36     1|       besede: "Bratec, v nadlogah si v Boga zaupal, v sreči na
 37     1|           njegovi graščini. Pavle si misli: tako je na svetu.
 38     1|          hiše spodili, rekoč: "Ti si že dosti rajnkemu baronu
 39     1|       bolezni svoje dobrotnice bi si bil lahko kaj od premoženja
 40     1|          sem se že veliko naučil, si bom sam prislužil, ko bom
 41     1|         poti premišljuje: Glejte, si je mislil, ta, ki ima priliko
 42     1|      prijatelj! Ne zameri, da sem si pustil od tebe tako postreči
 43     1|            in nisem vedel, kdo da si. Zakaj se mi nisi razodel?
 44     1|         poznati ne hotel. Vem, da si to mislil, ker ti ves čas
 45     1|           daleč, kam greš ali kam si se namenil?" Pavle mu vse
 46     1|        jaz živ. Nisem pozabil, da si mi življenje otel. Pri meni
 47     1|          vse, kar poželiš. Ako bi si polovico moje graščine izvolil,
 48     1|        Poznaš tega gospoda? Zakaj si ga včeraj tako zgrda od
 49     1|       vreden. Torej pojdi, poišči si službe, kjer hočeš, pri
 50     1|           besedo primem. Obljubil si mi dati, kar prosim; ne
 51     1|    plemeniti, usmiljeni Pavle, ti si nam vsem lep zgled krščanske
 52     1|    učenosti, katere hočeš; izvoli si stan, kateri te veseli,
 53     1|        potrebnim preskrbel, kakor si bil preskrbljen pri svojem
 54     1|           je premišljeval, kaj bi si bil izvolil, pa si za gotovo
 55     1|         kaj bi si bil izvolil, pa si za gotovo še nič ni izbral.
 56     1|    izvolim pravi stan, v katerega si me namenil; da se obrnem
 57     1|         Gotovo je to božja volja, si je mislil, Bog me je v duhovski
 58     1|       duhovski stan namenil, tega si izvolim. S temi mislimi
 59     1|         Dobro vem, koliko dobrega si mojemu stričniku storil
 60     1|          Tega se hočem prijeti in si pridno prizadevati, da si
 61     1|         si pridno prizadevati, da si pridobim potrebnih učenosti.
 62     1|         je revno živel. Le toliko si je prihranil, kar je bilo
 63     1|       drug drugemu srečo voščita, si obljubita večkrat drug drugega
 64     1|       Karel; sam pri svojih ustih si je pritrgal, da mi je v
 65     1|       rešenje. Vidiš, prav je, da si me ubogal in v Boga zaupal.
 66     1|         greha varovati. "Ohranita si v srcu, ljuba moja prijatelja,"
 67     1|         pozabita te resnice: Kdor si prizadeva, kolikor mu je
 68     1|        dobre volje biti, danes pa si tako vesel?" "Milostljivi
 69     1|           prej ni nikogar videla, si hitro oči obriše, gre in
 70     1|     usmiljeni Bog, kako neskončno si vendar dober! Uslišal si
 71     1|          si vendar dober! Uslišal si moje molitve, ozrl si se
 72     1|     Uslišal si moje molitve, ozrl si se na moje zdihovanje, dal
 73     1|           na moje zdihovanje, dal si mi sina, ki sem ga že zdavnaj
 74     1|        čaščen, usmiljeni Bog, ker si danes mojo žalost v tako
 75     1|           rekel: "Kaj pomaga, ker si me otel pred smrtjo v vodi,
 76     1|          domov, so zajtrkovali in si drug drugemu pripovedovali,
 77     1|         Pavel je naprej molil; ni si tega pomišljeval, ali bi
 78     2|           domu ali kaj ti je, ker si zmeraj žalosten?" Fant odgovori: "
 79     2|         misli: "O revež, kdorkoli si to izgubil! Želim, prej
 80     2|           časa reče: "Fant, danes si ti moj angel varuh. Tvoje
 81     2|  ljubeznivi fant! Povej mi, čigav si, hvalo ti bom vedel, torej
 82     2|        bil bogat, pri kupčiji sem si opomogel. Ravno po kupčijskih
 83     2|          tudi rad dal, kolikor bi si sam zmislil." Janez, ki
 84     2|          da le v Boga zaupajte in si nič žalega ne storite? Glejte,
 85     2|        hočeš, da ti dam zdaj, ker si mi toliko dobrega storil?
 86     2|          hitro, koliko hočeš, kaj si izbereš. Tisoč goldinarjev
 87     2|         pa ti moraš več vzeti. Ti si me otel nesrečne smrti."
 88     2|           nočeš od mene vzeti, ko si mi toliko dobrega storil?"
 89     2|         ti je ime in priimek, kaj si in kje si." Fant pravi: "
 90     2|         in priimek, kaj si in kje si." Fant pravi: "Janez mi
 91     2|          svojemu gospodarju. "Kje si dobil ta denar!" ga vpraša
 92     2|         ti bo svoje žive dni, ker si meni tako veliko dobroto
 93     2|        vpraša gospod: "Janez, ali si dovoljen z menoj iti in
 94     2|          pustim od hiše, zato ker si zvest in priden; rad bi
 95     2|       tako priden in zvest, kakor si bil do zdaj! Srečo ti bo
 96     2|        želje križem sveta iti, pa si ni upal gospodarju v misel
 97     2|      kakor meč skozi srce, vendar si ni upal nič reči. Skoraj
 98     2|     nikoli ne bom pozabil, koliko si mi dobrega storil. Ker pa
 99     2|        vselej tako pameten, kakor si bil do zdaj, in Bog te ne
100     2|         pozabil tvoje dobrote. Ti si prinesel k moji hiši božji
101     2|          rekel Svetinu: "Fant, ti si še morebiti nedolžen; vemo,
102     2|       najhujši račun, nad katerim si je vsakteri po tri ali po
103     2|   Priletni trgovec Teodor, kateri si že zavoljo starosti ni mogel
104     2| služabniku skrivaj naroči, da naj si prizadeva svojega tovariša
105     2|           se ne bojiš Boga? Zakaj si gospodarju krivico storil?
106     2|         zapeljati? Ni zadosti, da si sam hudoben, še druge zapeljuješ.
107     2|          Tovariš mu reče: "Neumen si; zakaj se braniš denarjev?
108     2|          je, ljubi moj Svetin, da si mi povedal; ne skrbi, naredil
109     2|        oblečen gospod in vpraša: "Si ti Svetin, Teodorov služabnik,
110     2|        veliko otrok; opomogel sem si nekaj, ker sem tvojega gospodarja
111     2|           vpraša: "Kako je to, da si tako hitro prišel, tako
112     2|       služabnik, zdaj spoznam, da si zvest; pojdi nazaj, napravi
113     2|           so mu rekli: "Ves teden si beliš glavo s težkimi računi
114     2|   Kristini ta tujec všeč. ~Ludvik si je večkrat prizadeval, da
115     2|           moj Ludvik, od mladosti si pri meni, veš, da te imam
116     2|           ji dal na izbiranje, da si vzame moža, kakršnega hoče.
117     2|           da bi bil srečen. Zakaj si v srcu hudoben, ker sem
118     2|           več ko za Kristino. Vse si je prizadeval, da bi Svetina
119     2|           ime boljše ko denar. Ti si slišala le to, kar je Ludvik
120     2|           vpraša hčer: "Kristina, si še pri volji zaročiti se
121     2|           Ludvikom Bodinom, kakor si pred nekaj časom bila? Moja
122     2|        prihaja. Las je prišel, da si izbereš moža, kateri bo
123     2|           da mi slovo daste; grem si iskat drugega gospodarja;
124     2|           ampak pri hiši boš, ker si potreben. Tudi Ludvik nama
125     2|        dva dni hoda od Tulona, in si je pripravil v škatlico
126     2|           srcu reče: "O Jezus! Ti si zame veliko več prestal,
127     2|       zame veliko več prestal, ki si bil bolj čist ko sonce;
128     2|          Že sicer v življenju sem si vselej prizadeval čisto
129     2|        sta ga pogovarjala, da naj si te zgodbe nikar k srcu ne
130     2|          pojdeš! Zvedeli smo, kaj si storil, ne boš ušel ostri
131     2|           kupčijskih opravilih in si pripravil v škatlico cekinov,
132     2|         Bodin, je vse to res, kar si povedal, kakor si priznal
133     2|        res, kar si povedal, kakor si priznal svojo pregreho?"
134     2|        Ali spoznaš in veruješ, da si kazni vreden?" Ludvik odvrne: "
135     3|        mislil. Ko je pa videl, da si ne bo mogel pomagati, se
136     3|        pri meni še nekaj časa, da si kaj prislužiš, in kadar
137     3|        bilo pri suknarju dobro in si je lepe denarje prislužil
138     3|       suknarju celih sedem let in si pridobil toliko premoženja,
139     3|    pridobil toliko premoženja, da si je upal doma na Ilirskem
140     3|      osebni služabnik. General M. si je izmed vseh drugih vojakov
141     3|       generalu tako misel dal, da si je izvolil Svetina, ker
142     3|       tako zvest in priden, kakor si bil do sedaj, te bom spustil
143     3|     vidite, da zdaj ni več mogoče si pomagati. Če se zdaj z lepo
144     3|         varovali. Recite jim, naj si piti zanj kupijo in naj
145     3|         cekin, vzemite ga, kupite si dobrega vina zanj, ker ste
146     3|           in precej rejen je bil, si v vodi ni mogel veliko pomagati;
147     3|         držite se me in pomagajte si, kolikor morete, da srečno
148     3|          popolnoma opešal, vendar si je vso moč vzel, da je še
149     3|      pusti me, da utonem, vsaj ti si reši svoje življenje, da
150     3|            Bog ti bo povrnil, kar si meni storil. Plavaj srečno,
151     3|         tako govoril: "Takrat, ko si me spustil in sem se začel
152     3|           povrnil dobrote, katere si mi storil? Spoznam, da tolikega
153     3|    bridkosti okusil in ti, o Bog, si me rešil iz rok mojih sovražnikov.
154     3|            ti bom dobrote, katere si mi storil, obilno povrnil.
155     3|      povrnil. Dal ti bom, karkoli si boš izmislil, storil ti
156     3|         nikoli ne bom pozabil, da si me ti otel pred smrtjo,
157     3|           ti otel pred smrtjo, da si bil moj varuh." ~
158     3|        tleh v mrazu ležati. Komaj si zarja napoči, že pride priganjač,
159     3|           kupil, ne boš čutil, da si suženj, če boš priden in
160     3|        novim gospodarjem. ~Svetin si je vse prizadeval, da bi
161     3|          se zavzame in pravi: "Ti si, France Svetin! Za božjo
162     3|      Svetin! Za božjo voljo, kako si ti semkaj prišel?" Svetin
163     3|            nisem pozabil, ne, kaj si ti meni storil. Sam Bog
164     3|          svojo domačo deželo. Kdo si more zadosti misliti Svetinovo
165     3|   tolarjev sem zate dobil. Pa ker si tak pošten in dober človek,
166     3|           ampak moj prijatelj; ti si mi življenje obvaroval,
167     3|          udero po licih, pa hitro si jih obriše in pravi: "Očeta
168     3|           in pravi: "O, Bog, kako si ti vendar dober! Veliko
169     3|           doseže tako veselje. Ti si moj sin Janez in jaz sem
170     3|          Janezov brat. Pogosto so si potem pisarili in drug drugemu